Sombr je prevzel moje feede in playliste, pravkar pa je izdal svoj prvi album

Pogosto pozabim, da ko nekaj pogosto videvam na družbenih omrežjih, je to včasih posledica le mojega algoritma in da moje okupacije drugim na “skačejo v oči”. Pogosto me v realnost vrnejo prijatelji, ko z njimi navdušeno delim kakšen košček brainrota, misleč, da zagotovo vedo za kaj gre, oni pa me v resnici le negotovo pogledajo, kar nakazuje, da nimajo pojma, o čem govorim. Humbling. Ampak na nek čuden, distopičen način je res lepo vedeti, da si gradim svoj popolnoma urejen kotiček internetnega prostora – in pravo vabo za oglase, ampak to je tema za kdaj drugič. Pa vendar, ko sem pred nekaj dnevi prijateljici napisala, da v zadnjem času ne morem vklopiti nobene playliste brez, da bi se zavrtel Sombr, sem bila popolnoma prepričana, da bo točno vedela, o čem govorim. In imela sem prav – večina ljubiteljev indie glasbe je v zadnjem času slišala vsaj nekaj njegovih uspešnic.

Pri meni se je vse začelo, ko se je moja Discover Weekly playlista na Spotify odločila, da mi predlaga Sombrov hit back to friends. Večkrat. Nikoli je nisem preskočila in še preden sem se zavedla, sem si nenehno mrmrala how can we go back to being friends, kot da bi mi srce pravkar zlomila oseba, ki se je odločila, da spadam v friendzone. Vendar nisem potreboval čustvene povezave z besedilom, da bi lahko uživala v tej pesmi, saj je bil zvok tako mil, nostalgičen in hkrati popolnoma sodoben, da je nisem mogla nehati poslušati. Kmalu zatem je Sombr izdal singel Undressed, ki je postal velika uspešnica tudi v indie krogih – predvsem zaradi bridgea z verzi, ki jih glasbenik izvaja briljantno in zelo čustveno: I don’t want the children of another man/To have the eyes of the girl I won’t forget.

@sombr

To poletje je potrdil svoj status it fanta s tem, ko je posnel hit pesem 12 to 12, ki je navdušila oboževalce z razigranim ritmom in lepim besedilom (In a room full of people, I look for you), zvezda video spota pa je nihče drug kot Addison Rae. Potem ko je povsem zavzel moje playliste in feedve, pa tudi misli, v katerih sem začela popevati njegove hite, sem se odločila, da malo raziščem o tem glasbeniku.

Naslednje dejstvo, ki sem ga izvedela o Sombru? Da je visok dva metra. In to nisem izvedela na profilu katerega od njegovih oboževalcev ali v komentarjih pod katerim od njegovih videoposnetkov – to je objavil on sam. Kaj naj rečem, dober marketing. Prav tako sem odkrila, da si je polomil zob na istem mestu kot jaz. Popolnoma nepomembno dejstvo, ko gre za njegovo ustvarjanje, a vsekakor nekaj, s čimer je pritegnil mojo pozornost. In kar se tiče velike baze oboževalcev, ki jo je zbral v precej kratkem času: rekla bi, da je Sombr mešanica dveh stvari, ki ju pop kultura trenutno obožuje – black cat boyfriend in men who yearn. S svojimi ganljivimi besedili, s katerimi izraža globoko povezanost in nežnost do osebe, v katero je zaljubljen, Sombr izkazuje hrepenenje, o kakršnem mnogi uporabniki družbenih omrežij trenutno sanjarijo. Zato sploh ni čudno, da je prav on novi ljubljenec online skupnosti in da so njegove pesmi tiste, ki spremljajo večino yearning editov.

@sombr

Sombr je svoj prvi EP in another life izdal že leta 2023. S svojo nežnostjo je navdušil številne oboževalce indie žanra, vendar pa so vendarle njegovi letošnji singli tisti, ki so vse reflektorje usmerili prav vanj. Ni presenetljivo, da se je odločil prav zdaj, na vrhuncu popularnosti, izdati svoj debitantski album I Barely Know Her, ki je uradno izšel danes. Na njem je deset skladb, med njimi omenjeni hiti in nove pesmi – popolni za yearning ero. Celoten album je lepa zbirka občutkov, ki jih online skupnost danes želi poslušati – od canal street, ki je kot krik po izgubljeni ljubezni (And I try to go on dates/But none of them are you, none of them are you), prek i wish i knew how to quit you, skladbe, v kateri hrepeni po dekletu, s katerim nikoli ni niti bil (You were never mine, but I was always yours), pa do under the mat, ki priča o veliki ljubezenski zgodbi, ki počasi poka po šivih (I saw her at her worst, still, I desired her).

V marsičem me je Sombrov debitantski album presenetil. Njegove single sem imela za zabavne, a celoten album je oblikovan v eno hrepenečo zgodbo, polno strasti, ljubezni in dobrega ritma, zaradi česar mislim, da bo pri marsikom na repeat. Prav tako, ko sem vse pesmi slišala skupaj, nisem mogla prezreti subtilnih primesi navdiha s starimi albumi Arctic Monkeys (imamo morda Cornerstone generacije Z?), pa skupin The 1975 in Radiohead iz ere zgodnjih 2000-ih. Skratka, Sombr je osvežitev na glasbeni sceni in zelo sem vesela, da mlajšim generacijam približuje indie rock zvok in ganljiva besedila in ki postajajo celo, upam si trditi – mainstream.