Trije talenti, trije unikatni pristopi, trije individualni podpisi – ena vodilna nit. Pogovarjali smo se s tremi mladimi slovenskimi oblikovalci – Tanjo Vidic, Lanom Krebsom in Jono Bednjanec, ki utirajo svojo pot na modnem zemljevidu regije, pa tudi širše, v svetu oblikovanja pletenin. O njihovem procesu, pristopu in inspiracijah se je pogovarjala Tijana Čvorak.
Če bi vas vprašala, kateri kos oblačila vas v hipu popelje v otroštvo, kateri vam najbolj diši po nostalgiji in spominih – kaj bi izbrali? Najstarejši kos oblačila, ki se ga sama spomnim, je bil bel pulover z majhno izvezeno deklico v vijolični oblekici. Prepreden z zlato nitjo je bil v mojih štiriletnih očeh najlepši kos oblačila, kar sem jih imela in edini, za katerega si še danes želim, da bi ga mama obdržala.
Iskreno ne vem, ali obstaja kateri koli drug kos oblačila, ki v sebi nosi toliko nostalgije in spominov kot pletenina. Ob misli nanje se spomnim očetovega puloverja iz osemdesetih, ki ga še vedno hranim v omari in ki danes izgleda neverjetno kul. Spomnim se tudi otroških rokavičk, povezanih z volneno vrvico, da jih ne bi izgubili. Tistih istih, ki jih je Jelka Reichman vedno znova upodabljala v svojih ilustracijah v Cicibanu.
A pletenine že dolgo ne dišijo več le po nostalgičnih spominih. So glavni akterji jesenskih in zimskih kolekcij, ki se sprehajajo po brveh v koraku s časom in se osvobajajo ustaljenih predstav kovinskih pletilk naših babic. Niso več rezervirane zgolj za zimske mesece in smučišča, temveč postajajo izraz sodobnega dizajna, eksperimentiranja in osebnega stila. Mehke silhuete dobivajo nove strukture, tehnike izdelave premikajo meje, materiali na novo definirajo pletenje, pletenina pa postaja izraz stila, ki presega sezonskost.
Povezano: Izbrali smo najboljše kolekcije z nedavnega Ljubljana Fashion Weeka
V tem duhu smo se pogovarjali s tremi mladimi slovenskimi talenti, ki na novo definirajo pletenine in jim z inovativnim pristopom ter jasnim avtorskim podpisom dajejo svežo, sodobno preobleko. Tanja Vidic, Lan Krebs in Jona Bednjanec so za Vogue Adria razkrili svoj dizajnerski pogled in pristop k pleteninam.
Najprej me je zanimalo, kaj so njihove asociacije ob besedi pletenina, njihovi odgovori pa so se razpletli v tri zelo različne, a enako osebne smeri. Od potrpežljivosti in procesa, prek udobja in otroških spominov, do eksperimentiranja do napak in pelementa presenečenja – pletenina se pri vsakem izmed njih razkriva kot intimno izhodišče, ne le kot material.
Tanja Vidic pravi, da je prva stvar, ki ji pride na misel, ko pomisli na pletenine, potrpežljivost, in to veliko potrpežljivosti. „Ustvarjanje pletenega tekstila je zelo počasen in natančen proces. Gre za povsem drugačen pristop k oblikovanju oblačil, kot ga je večina vajena. Ne krojiš oblačila iz že obstoječega materiala oziroma tekstila, temveč iz ene same niti preje. Potreben je čas, in veliko vaje da se navadiš na ta način dela in da ti malo „preklopi” v glavi, da začneš proces resnično razumeti. Potrpežljivost je potrebna tudi kasneje pri samem delu. Gre za tipičen proces neštetih poskusov, napak in zavrženih vzorcev. Ker je vse narejeno iz ene same neprekinjene niti, je vse povezano, in v kateremkoli trenutku, se lahko vse razplete in podre, (smeh). Če pomislim na druge asociacije, povezane s pleteninami, mi najprej pride na misel pajek, na nek način delamo zelo podobno, moj studio včasih res izgleda kot pajkovo brlog. Tretja asociacija je Alaïa.” Lan Krebs nanjo gleda skozi udobje in otroške spomine. „Pletenine so zame predvsem sinonim za udobje. Povezujem jih z najrazličnejšimi področji vsakdanjega življenja. Pogosto se sploh ne zavedamo, kako pomembne so za nas in kako težko bi se bilo navaditi živeti zgolj s tkaninami, ki ne ponujajo takšnega občutka udobja. Zame imajo pletenine tudi močno čustveno noto, asociirajo me na otroštvo, predvsem na črtaste motive, ki so pri pletenih izdelkih zelo pogosti in so me, brez pretiravanja, spremljali skozi celotno otroštvo. Če sem bolj konkreten, mi misel na pletenine najprej prikliče podobo belega zimskega puloverja s temno modrimi črtami ter majice iz džersija z vzorcem oranžnih, različno debelih črt, ki se ponavljajo preko celotne površine oblačila.” Jona Bednjanec opazuje pletenine kot proces ne le končni izdelek. Povezujem jih s počasnostjo, ponavljanjem in opazovanjem materiala, kako se obnaša, kako reagira na barvo, strukturo in uporabo. „Asociirajo me na eksperiment, napake in presenečenja, ki pogosto vodijo do najbolj zanimivih rešitev. K njim me je najbolj pritegnila mehkoba in taktilnost površine ter fascinacija nad tem, kaj vse je mogoče ustvariti iz ene same niti. Gre za zanimiv kontrast med preprostostjo izdelave in hkratno kompleksnostjo končnega rezultata.”
Trije oblikovalci, s tremi zelo individualnimi pristopi k oblikovanju pletenin. Vsakega od njih vodi druga vodilna nit, s katero prepletajo in ustvarjajo unikatne kose, zato sem želela razkriti kako se pristopajo k samemu procesu oblikovanja. Krebs nove dizajne skoraj vedno ustvarja iz lastne inspiracije ter raziskovanja novih tehnik, struktur in barvnih kombinacij. „Proces vodi radovednost, ki jo dopolnjuje drznost, prav njuna kombinacija pa oblikuje končni rezultat. Čar vsega, kar trenutno ustvarjam, je v tem, da so uporabljene tehnike težko nadzorljive, končni izid se v resnici razkrije šele na samem koncu procesa. Ravno ta nepredvidljivost mi omogoča svežino in avtentičnost pri oblikovanju.”
Tudi dizajn Tanje Vidic je zelo povezan s samim procesom ustvarjanja. „Pletenine so zame izjemno subtilen in lahkoten medij, saj se med samim delom zgodi ogromno nepričakovanih rezultatov. Iz enega samega, preprostega pletenega vzorca lahko nastane veliko različnih izrazov. Prav ta nepredvidljivost me tudi najbolj pritegne. Ideje pogosto pridejo same od sebe med delom, a običajno je najpomembnejši korak ta, da preprosto začnem. Ko naredim prvi korak v procesu, se ideje začnejo postopoma razkrivati. Moj navdih ni vezan na eno samo stvar, je skupek vsega kar me obdaja. Moj slog se nagiba k nekonvencionalnim izrazom, včasih tudi k futurističnim. Vedno iščem nekaj, česar še nisem videla, izraz ali občutek, ki ga še nisem doživela/začutila…” Kot je omenila, jo je k pleteninam najbolj pritegnila prav njihova subtilnost in poseben pristop k ustvarjanju oblačil, ki ga nudijo. Njihova sposobnost drapiranja po telesu je, kot pravi, povsem drugačna kot pri drugih tekstilijah ter ji omogoča oblikovanje, ki je lahko bližje telesu ter bolj intuitivno. „Ta nekoliko bolj alternativen način oblikovanja me je takoj prevzel in me še danes nenehno navdihuje. Vedno me je zanimalo raziskovanje materialov in eksperimentiranje z vsemi možnimi tekstilijami, in pletenine ravno to omogočajo, saj lahko sam narekuješ, krojiš in določaš v vsakem koraku, kakšna tekstilija bo nastala, bodisi iz pletilnega stroja bodisi izpod rok. Tradicionalna praksa, ki mi nek način daje veliko svobode.”
Povezano: 5 znamk, ki sem jih odkrila v Ljubljani in po katerih hrepeni vsak predvidljiv interier
Proces oblikovanja Jone Bednjanec pa je odvisen predvsem od trenutnega zanimanja in faze, v kateri se nahaja. „Včasih me vodi želja po raziskovanju nove tehnike, drugič pa predvsem igra z vzorci in teksturami. Vedno izhajam iz vzorcev in barv – to je moja glavna inspiracija, ki pa se nenehno spreminja. Odvisna je od tega, kaj me v določenem obdobju navdihuje: lahko je to specifično barvno vzdušje, film ali serija, ki sem si jo ravnokar ogledala, moj osebni svet in fantazije.”
Ob pogledu na njihove kreacije je takoj jasno, da čeprav vsi izhajajo iz istega medija in kot pravijo, tradicionalnih tehnik, so njihovi pristopi k tehnikam in materialom izrazito različni. Rezultat je širok spekter možnosti sodobnega oblikovanja pletenin in izrazito unikaten dizajnerski podpis, ki je bil prepoznan tudi izven meja naše regije.
Kot mi Tanja opiše pletilske tehnike ki jih uporablja, „niso tako drugačne. So pravzaprav zelo preproste in tradicionalne. Sama uporaba in kombinacija le teh, je drugačna in nekonvencionalna. To daje končnim kreacijam novo, svežo in nepričakovano izraznost.” Lan znotraj ustaljenih tehnik premika meje znanega in s tem zelo premišljeno gradi svoj individualni vizualni jezik. „Pri kreiranju sem si vedno želel ustvariti lasten material, takšen, ki ne obstaja nikjer drugje in je povsem moj. Na številnih področjih je to lahko precej omejujoče, predvsem zaradi zahtevnosti proizvodnje in obdelave, ki sta na primer značilni za tkanje. Pletenje pa mi med drugim ponuja popolno svobodo že v samem procesu oblikovanja. Končni izdelek in material nastajata vzporedno, neposredno iz niti, ki se lahko prepleta v najrazličnejše volumne in strukture. V procesu, ki sem ga razvijal in prakticiral v času izdelave magistrske naloge na The Swedish School of Textiles, sem kombiniral pletenje na krožnem pletilnem stroju, sitotisk, prostorsko barvanje, barvanje z različnimi pigmenti ter plisiranje. V osnovi sem uporabljal že dobro poznane in uveljavljene tehnike, vendar sem prav z njihovo kombinacijo ustvaril sodoben izrazni jezik, ki me danes definira in predstavlja izhodiščno točko za moje nadaljnje delo. Na krožnem pletilnem stroju sem spletel cevasto pletivo, ki je služilo kot osnovni del oblačila. Na pletilnem stroju, ki mi je bil na voljo, sem lahko spletel le enobarven ali črtast džersi, zato sem z različnimi poobdelavami želel raziskati, kako je lahko džersi tudi bolj dinamičen material. V nastali kolekciji so vsi kosi brezšivni in brez odpadka. To sem dosegel s postopkom plisiranja. V tem procesu sem presežek materiala stisnil v gube, tako da je približno meter široka površina postala dovolj ozka in elastična, da je na telesu zgradila zanimivo formo. Še pred plisiranjem sem ves material ročno potiskal z barvnimi pigmenti in izžigalnim tiskom, ki je na površini materiala pustil organske, nedefinirane in prosojne odtise. Kombinacija vseh teh postopkov na koncu deluje harmonično in hkrati dinamično.”
Jona tehnike uporablja kot orodje za eksperiment in razvoj kompleksnejših struktur. „Tehnike in pletilne vezave, ki jih uporabljam, so do določene mere tradicionalne, sodobnost mojega dela pa se kaže v tem, da avtorske grafične vzorce prevajam v jezik pletenja. Te nato kombiniram z različnimi barvnimi kombinacijami, materiali in strukturami. Moj proces temelji na prenosu grafičnega razmišljanja v pletenino. Pletenine so nato strojno izdelane. Delam z opremo, ki jo imam na voljo, in raziskujem vse, kar mi ta tehnologija omogoča. Od tradicionalnih tehnik se moje delo razlikuje predvsem v tem, da jih razvijam korak naprej – v smeri večje kompleksnosti. Izkoristim vse možnosti, ki jih nudijo pletilni stroji, ter jih uporabljam kot orodje za eksperimentiranje in oblikovanje novih struktur.”
In medtem, ko so mi dovolili pokukati v njihove ateljeje in skice, sem želela slišati še njihove napovedi za prihodnost in leto pred nami, tako v modi kot v njihovih lastnih načrtih.
Tanja Vidic, ki ima v svojemu portfelju med drugim tudi sodelovanje z oblikovalcem Rickom Owensom in kreacijo na naslovnici Rolling Stone, ki jo nosi glasbenica Cardi B, je pravkar lansirala lastno blagovno znamko VIDIC, ki jo bomo zelo pozorno spremljali.
Tanja Vidic, foto: Emanuel Koroly
Lan Krebs v prihajajočem letu 2026 napoveduje, da bodo globalni modni trendi še naprej raziskovali strukturo, taktilnost in obrtniški pristop. „Strukture postajajo vse bolj zanimive, pletenje pa ostaja ena najbolj “vročih” tehnik, tako v visoki modi kot tudi med ljubitelji ročnega pletenja. Prav ta povezava med sodobnim oblikovanjem in tradicionalnim znanjem se mi zdi izjemno pomembna. Sam bom pri svojem ustvarjanju ostal zvest lastnim občutkom. Privlačijo me barvanje, poslikave in tisk na pletenine, predvsem raziskovanje ravnovesja med fino, natančno strukturo in vizualno bolj grobim, izrazitim potiskom. Zanima me, kako lahko material in barva vplivata na dojemanje tradicionalne cable knitting tehnike, kje je meja med modernim in tistim izrazito klasičnim. V prihodnjem letu želim tradicionalnim teksturam v kombinaciji z barvanjem in prosojnostmi dodati zanimiv, sodoben twist ter na novo interpretirati znane pletilske motive skozi sodoben vizualni jezik.”
Jona nam je priznala, da ne spremlja veliko modnih trendov, oziroma namesto tega raje sledi predvsem tistemu, kar jo zanima in jo posledično tudi navdihuje. “Trendi in modne smernice se ciklično vračajo, opažam pa, da danes ne obstaja več en sam prevladujoč trend, temveč mešanica različnih vplivov. Kar je bilo nekoč subkultura, lahko danes zelo hitro postane mainstream. Menim, da se bo vse več ljudi, poleg hitrih modnih trendov, posvečalo svojemu osebnemu slogu. Sama se na eni strani nagibam k raziskovanju naprednejših tehnologij pletenja, po drugi strani pa me še vedno močno privlači ročno pletenje, s katerim sem tudi začela. Zanima me kombinacija ročnega in strojnega dela. Več kot eksperimentiram, bolj se odpirajo nove poti in oblikovne rešitve. Na poslovni ravni pa si želim svojo znamko trdno pozicionirati na domačem in evropskem trgu.”
Naslovna fotografija: Jona Bednjanec, Lucija Rosc
VOGUE RECOMMENDS
