Izvedeli smo vse o slovenski skupini, ki je nastopila na Tednu mode v Parizu

Moda ni le način na katerega se izražamo posamezniki, temveč veja umetnosti, ki se tako kot ostale, pogosto prepleta z drugimi. Letos smo bili priča prepletanju mode in športa v Parizu, pogosto je pomemben faktor v filmski industriji… Kako pa je videti in slišati, ko se združita japonsko oblikovanje in slovenska etno eksperimentalna glasba v prestolnici mode Parizu? Kot pravi spektakel za vse čute. Na modni reviji znamke CFCL, ki se pred nekaj dnevi, 23. septembra odvila na Tednu mode v Parizu je zvočno kuliso prispevala slovenska glasbena skupina Širom, ki je ne le dobro poznana domačim glasbenim sladokuscem temveč tudi občinstvu izven regije. Kako je prišlo do sodelovanja na Tednu mode v Parizu in o načinih ustvarjanja ter inspiraciji mi je zaupala članica skupine Ana Kravanja.

Širom je prekmursko-tolminsko-kraška slovenska skupina, ki jo sestavlja trio izjemnih glasbenikov; Iztok Koren, Ana Kravanja in Samo Kutin. Ne le, da so na glasbeni sceni prisotni že skoraj desetletje, temveč so dobro poznani tudi občinstvu izven meja naše regije. Nastopali so že povsod, med drugim od Skandinavije do Italije, od Velike Britanije do Poljske in seveda tudi v regiji, Srbiji, Hrvaški in Makedoniji. Kot mi je zaupala Ana “ker se nas ne da opredeliti le z enim žanrom in je naša glasba zelo raznolika, to s seboj potegne dejstvo, da igramo na zelo različnih prizoriščih in dogodkih. Od zelo intimnih festivalov, ki se odvijajo sredi narave, do ogromnih prizorišč na svetovno znanih festivalih, od etno do klasičnih glasbenih dogodkov. S tem se širijo tudi krogi našega občinstva pred katerimi nastopamo in izjemno mi je všeč njihova raznolikost.”

Getty Images

Skupina, ki je že skoraj zavidljivo desetletje prisotna in ustvarja na glasbeni sceni, je znana po svojem raznovrstnem, težko opredeljivem žanru in živopisanem raznolikem inštrumentariju. Poleg “osnovnih” inštrumentov na katerih igrajo, Ana na godalih, Samo brenkalih in hurdy gurdy-ju ter Iztok na benjo-tu in bobnih, pogosto vsi poprimejo za vse inštrumente, ali pa jih kombinirajo s tistimi, ki jih prinesejo s potovanj in celo izdelajo sami. Zanimalo me je kako potem izgleda samo ustvarjanje in produciranje glasbe, ki zveni tako svobodno, a s tako polnim večplastnim zvokom. “Pogosto nas vodi sama glasba in raziskovanje zvoka,” mi pojasni. “Ko glasbo ustvarjamo izhajamo iz improvizacije, nato gremo v kompozicijo in ko imamo skladbe izdelane, jih spet prepustimo improvizaciji. Gre za neko prehajanje med improvizacijo in začrtanim igranjem, da lahko glasba ostane živa, da se je ne fiksira. Čeprav je strukturirana, si dovolimo, da gre vsak po svoje.”

Ana za njihovo glasbo pravi, da je bolj abstraktna kot pripovedna in pogosto sliši, da jo ljudje opisujejo kot filmsko glasbo, saj jo občinstvo ob poslušanju doživlja tudi vizualno. “Našo glasbo imenujemo imaginarni folk. Spominja na ljudske glasbe sveta, a je izmišljena in pripada svojemu vesolju.”

Začetek sodelovanja s CFLC znamko se je začelo že pred letom dni, ko jih je kontaktiral glasbenik Ryu Kurosawa, ki hkrati dela tudi kot glasbeni svetovalec modne znamke pri njihovih showih. CFLC je znamka japonskega oblikovalca Yusukeja Takahashija, ki ga je v začetku tega meseca Vogue Business predstavil, kot enega od letošnjih 100 inovatorjev in vodilnih mislecev na področju trajnosti. Predstavljena kolekcija, imenovana Knit-ware Handbuilt, raziskuje povezavo med najsodobnejšo tehniko 3D računalniškega pletenja in tradicionalnim ročnim delom, ki se skozi tisočletja prenaša med kulturami in generacijami po vsem svetu. Kar je pravzaprav čudovita nit, ki povezuje skupino, ki raziskuje glasbo in zvok ter sama izdeluje svoje instrumente z oblikovalcem, ki raziskuje ročne tehnike izdelovanja oblačil in jih kombinira s sodobnimi tehnikami izdelave.

Tako se je začela enoletna komunikacija in sodelovanje. “Vse je bilo skrbno načrtovano vnaprej. Večkrat smo jim pošiljali posnetke glasbe in jo izpopolnjevali.” Zanimalo me je ali so dobili kakšne napotke ali smernice glede tega, kakšna naj bo glasba “Glede na to, da gre za sezono pomlad/poletje smo vsebinsko sledili barvam oblek, ki so se začele s svetlimi nevtralnimi odtenki, in preko živo modre prehajali k temnejšim modrinam vse do črne. Tudi vzdušje same glasbe smo prilagodili sezoni pomladi, ki je bila bolj lahkotna in živahna. Seveda je bila celotna kompozicija tehnično tudi časovno usklajena s potekom revije in izhodi samih modelov.” Produkcija modne revije jim je pustila veliko svobode pri ustvarjanju in končni rezultat jim je bil zelo všeč. “Zelo lepo so nas podprli,” mi pove Ana.

Ob njihovem glasbenem vzdušju je Takahashi predstavil svoje eksperimentalne kreacije. Kot je glasba skupine Širom navdihnjena z etno ritmi, tako je tudi oblikovalec navdihnjen z oblikami, opaženimi v Vzhodni Evropi in Afriki, raziskoval koncept ploskosti. Le-to je privedlo do brezšivnih zgornjih delov, ki so se tesno prilegali trupu, široki robovi pa so elegantno segali od ramen do pasu in ustvarjali zanimivo dinamiko znotraj silhuet. Tradicionalne tehnike barvanja, kot sta ikat in chusen, je ponovno interpretiral v pleteninah iz recikliranega poliestra, imenovanih “knikat”, in v svilenih tkaninah, oboje pa je bilo predstavljeno v psihedeličnih barvah.

Ko se v pripovedovanju modnih (ali katerihkoli drugih) zgodb, združijo izjemni talenti z različnih koncev sveta, je plod dela vedno dovršena, senzualna, mojstrsko izpeljana pripoved. In vedno radi vidimo, ko so naši talenti iz regije podprti in priznani tudi na svetovnih prizoriščih.