Simone Rocha je predstavila kolekcijo za vse tiste, ki ne marajo vstajati iz postelje

Počasi vstopamo v tisti letni čas, ko prebujanje postaja najtežja stvar na svetu. Verze skupine Buč Kesidi Ujutro je najteže/Buđenje je najgore/Oblačenje/Hladno je sem od nekdaj – kljub njihovem globljem pomenu – vedno povezovala z jesenskimi jutri, ko ne morem vstati iz postelje. V teh jutrih se oglasi alarm, ko je zunaj še temno, moja topla odeja pa me vabi bolj kot kdaj koli prej in takrat se mi v mislih začne vrteti ta melanholična melodija. Ko bi le lahko oblekla svojo odejo, si mislim, zelo pogosto, v pričakovanju neizogibnega trenutka, ko se bom morala preobleči. Nekajkrat sem celo vzela odejo s seboj in pila svojo jutranjo kavo v tako tesnem objemu, kot da bi se bala, da mi jo bo nekdo poskušal ukrasti.

Verjamem, da je ravno ta občutek, do neke mere znan vsem ljudem, del navdiha za Simone Rocha kolekcijo za pomlad 2026. Zdi se, da oblikovalka s to kolekcijo obljublja, da bo izpolnila sanje vseh tistih, ki se zjutraj težko poslovijo od postelje, saj vsi kosi, ki so bili včeraj predstavljeni na modni pisti v Mansion House na londonskem tednu mode – celo tisti nedvomno elegantni – neustavljivo spominjajo na dejanje poležavanja. Il dolce far niente.

Veličastna dvorana je bila napolnjena z modeli v enako veličastnih – in malce nerodnih – kreacijah. Tudi tokrat Simone Rocha ne odstopa od svoje prepoznavne, skoraj baročne senzibilnosti, zaradi česar so njene kreacije tako privlačne. Voluminozna krila, krinoline, nežna čipka in vtkani kristali ponovno izstopajo kot prevladujoči elementi kolekcije, ki pa kljub temu deluje neprisiljeno, nevsiljeno in nekako udobno.

Morda je to zato, ker nekateri kosi resnično spominjajo na odeje, kot so prešiti kompleti in plašči, svilene kreacije s cvetjem v isti barvi, pa tudi način, kako se zdi, da so oblačila nonšalantno navržena čez telesa modelov, kot da gre za izjemno elegantno pregrinjalo. Nežne čipkaste majice spominjajo na pižame in spodnje perilo, številni videzi pa so bili stilizirani z vintage blazinami, ki so jih modeli nosili tesno ob sebi, kot otroci, ki najdejo v njih čustveno podporo ali kot da bi se želeli zaščititi pred neželenimi pogledi. Morda res nimamo več emotional support pillow, vendar zdaj lahko najdemo podobno udobje v tote torbah Simone Rocha iz platna, ki spominjajo na otroštvo.

In prav ta mladostni, naivni in nekoliko negotovi trenutek je navdihnil oblikovalko. Simone Rocha je našla navdih v kultni knjigi fotografij Justine Kurland z naslovom Girl Pictures, v kateri avtorica uspešno predstavlja svobodni duh najstnic, ki jih je fotografirala v naravi. Oblikovallk je v kolekcijo vključila odlomke iz eseja Maureen Freely z naslovom My Dress Rehearsal: or How Mrs. Clarke taught Me How to Sew, s čimer je še bolj poudarila nežno dekliško naravo kolekcije. Oba navdiha poskušata ostati na pragu odraslosti in ujeti zadnje trenutke nedolžnosti in nežnosti, ki jih, sodeč po kolekciji Simone Rocha, še vedno nosimo s seboj tudi v svoja zrela leta.

V mnogih pogledih oblikovalka skozi to kolekcijo “igra igro odraščanja” in nas spominja na deklice globoko v nas, ki se še vedno včasih manifestirajo – v negotovostih, v nežnosti, pa tudi v trenutkih, ko vstanemo iz postelje še vedno zaviti v odejo, ki obljublja varnost in toplino. Ta občutek prežema tudi kose, ki niso neposredno navdihnjeni z udobjem postelje, na primer s srajco, katere ovratnik je oblikovan tako, da se zatakne v rob puloverja, kar namiguje na oblačenje v naglici ali nagajivost, ki se igra s strogostjo poslovnih kodeksov.

Marsikateri total look na reviji je zaključen s svežimi lilijami, podrobnostjo, ki še dodatno nakazuje, da so bili nosilci, tako kot te rože, vzgojeni pod steklenim zvonom in nato lepo zapakirani za predstavitev, ki je niso vsi zlahka sprejeli. “Želela sem izraziti to idejo dajanja in prejemanja,” je povedala Simone Rocha o tej kolekciji, ki so jo navdihnili občutljivi dnevi adolescence. Pa tudi z večdelnimi oblekami in srajcami, stiliziranimi s puloverji, outfiti, ki so nedvomno namenjeni resnim nalogam (ali big girl službam), Simone Rocha uspe dokazati, da je ta kolekcija navsezadnje ljubezensko pismo deklištvu.