Lena Dunham je posvetila serijo svojemu možu in bivšemu fantu - in zelo je zabavna

Čeprav bi rada verjela, da sem zen muza, ki se je zunanji svet ne dotakne, so dejstva nekoliko drugačna in redko bom zavrnila, da bi izvedela več o dobri drami, še posebej, če je prepletena s kakšno zlobno potezo. Torej, ko sem slišala, da Lena Dunham piše novo polbiografsko serijo, za katero se je govorilo, da jo je navdihnil njen precej javni razhod z Jackom Antonoffom, sem vedela, da jo bom vklopila takoj, ko se bo naslov Too Much pojavil na mojem Netflix homepageu.

Lena Dunham je znana po tem, da pogosto črpa navdih iz svojega osebnega življenja – kar velja za večino umetnikov, v njenem primeru pa je to zelo očitno, saj je njeno delo zakoreninjeno v surovem realizmu. Znana je po seriji Girls, ki jo je ustvarila in nato igrala glavno vlogo, Hannah. Med gledanjem Girls ne morete povsem razločiti, koliko serije je izmišljeno in koliko Lenine resnice leži v njenem liku. Enako je tudi s Too Much. Tokrat Lena igra stransko vlogo, sestro glavne junakinje Jessice, ki jo odlično oživi Megan Stalter. Jessicino življenje je zelo podobno Leninemu – ali vsaj tistemu, kar vemo o njem.

Serija se začne s tem, da se Jessica spopade s težkim razhodom in absolutno obsedenostjo z novim dekletom svojega bivšega fanta. In veste kaj? Če bi moj fant začel hoditi z Emily Ratajkowski po meni, mi prav tako ne bi bilo ravno vseeno. Še huje, mislim, da bi me popolnoma prevzelo. Jessici, če upoštevamo vsa dejstva, gre odlično. Spomnim se, da je pred nekaj meseci Emrata na družbenih omrežjih govorila o svoji grozni novi frizuri s frufrujem, in če je ta pričeska podobna tisti, ki jo vidimo v Too Much, bi jo povabila, da vidi, kako izgleda moj frufru po maničnem striženju same sebe. Ni niti približno tako simpatično.

Courtesy of Netflix

Po razhodu z Jackom Antonoffom je Lena Dunham pisala o čustvenih posledicah za Vogue. “Najin dom, prostoren loft, ki sva ga kupila, ko sva imela še kup skupnih načrtov za vsako sobo, ni bil več kraj tolažbe. In v tistem trenutku je bilo težko priklicati, kaj je bil nekoč, kaj sva takrat čutila in vse tiste rutine, ki so oblikovale in definirale najino skupno življenje,” piše. Njena besedila imajo hrepenljiv, skrben ton, popolnoma drugačen od kaosa, ki nas čaka v prvih prizorih Too Much, kjer Jessica sredi noči vlomi v svoj stari dom in vznemiri nov par.

Kljub temu, da oboževalci vidijo številne povezave med Jessicinimi in Leninimi bivšimi fanti, ustvarjalka poudarja: “Bivši fant v seriji je v bistvu fuzija vsakega bivšega, ki sem ga imela jaz ali moje prijateljice. Če bi me nekdo vprašal: ‘Kdo je navdihnil ta lik?’, bi rekla: ‘Ali imate čas, da vam dam 42 primerov?'” Po razpadu zveze pa je Jack Antonoff začel hoditi z manekenko Carlotto Kohl in tako kot Jessica se je tudi Lena preselila čez ocean v Anglijo. Toda to so lahko le naključne podobnosti.

Courtesy of Netflix

Too Much je romantična komedija, ki se osredotoča na Jessicino življenje v Angliji, kjer spozna Felixa, ki ga igra Will Sharpe, glasbenik, čigar lik je zelo očitno napisala ženska (beri: nimate mu veliko za očitati). Njuno razmerje je navdihnilo Lenino razmerje in zdaj njena poroka z britanskim glasbenikom Louisom Felberjem, s katerim je ustvarila to serijo. Good for her. Felix je pozoren, sproščen in skrben, njegove lastnosti pa so v ostrem nasprotju z vedno nemirno in precej kaotično Jessico.

Glede na to, da serija govori o Jessicini selitvi v Anglijo, humor v veliki meri temelji tudi na razlikah med Američani in Britanci. Včasih so mi bile takšne šale neprijetne in nepotrebne, najhujše pa – nesmešne. Vendar pa mi je prišla na misel pesem Olivie Rodrigo So American, v kateri poje o svojem odnosu z Louisom Partridgeom, poudarja njune kulturne razlike in je pogosta tema njunega pogovora. Torej, ne dvomim, da so pogovori “Kako vi temu pravite?” precej realistični, navsezadnje sem jih imela tudi sama s prijatelji iz sosednjih držav, vendar so me te šale kot nekoga, ki ni niti Američan niti Britanec, pustile s poker face izrazom. Po drugi strani pa serija briljira v komediji situacije. Jessica je precej nerodna, specifična in zapletena, zato se ji dogajajo najbolj bizarne in res smešne stvari. Ti prizori – kot je tisti, ko se dobesedno prižge, ko poskuša prižgati svečo – so me spomnili na televizijsko serijo Awkward, v kateri sem pred desetletjem resnično uživala.

Courtesy of Netflix

Tudi v seriji Too Much vidimo prefinjen realizem Lene Dunham, ki brez pretiranega poliranja – razen morda Felixovega lika – predstavlja stvari v njihovi precej surovi, nefiltrirani obliki. To deluje nekoliko manj tekoče kot v seriji Girls, vendar to ni nekaj, kar bi vas odvrnilo od gledanja te serije. Daleč od mojstrovine, a serija Too Much je iskrena, smešna in vsekakor zabavna zgodba o novih začetkih in dejstvu, da nekaj boljšega vedno čaka za vogalom, ko to najmanj pričakujemo. Če potrebujete nekaj veselja, smeha in upanja, je Too Much morda serija za vas.