Seks, hormoni in stres. Iskanje zadovoljstva v sodobnem svetu

Čeprav mi je včasih težko izgovoriti “tri in trideset”, moram priznati, da ni tako slabo, da nisem več, recimo, v zgodnjih dvajsetih ali še huje, v srednji šoli. Spomnite se groze, imenovane topli bambus na polnoletnih zabavah, pretankih obrvi ali vseh tistih pojavov, katerim smo nesebično posvetili svoj čas, solze in telo. Precej opolnomočno je, da zdaj vem, na primer, da rdeči lasje res niso dobra ideja, da moram biti previdna s tekilo, ker se sicer spremenim v pošast, da se ljubezen skriva na najbolj neverjetnih mestih in da se ji ni tako lahko prepustiti, ter da je dober seks veliko več kot strastna srečanja – predvsem gre za tisto, kar je nevidno: varnost, komunikacijo, bližino. Skratka, če leta že morajo teči, je vsaj tolažilno, da z njimi pride tudi boljše poznavanje lastnega telesa in samega sebe, ne glede na to, kako boleč, naporen in nenazadnje umazan je ta proces.

Tu nekje pride na vrsto tudi tema hormonov. O njih prvič slišimo običajno v najstniškem obdobju, ko vse naše manjše in večje tesnobe, spremembe razpoloženja in nezadovoljstva pojasnjujejo s tem, da so nas “zadeli hormoni”. Sčasoma se naučimo sami prepoznavati, kaj to je in kaj ni, čeprav, če ste ženska, obstaja velika verjetnost, da vas bodo dolgo prepričevali, da so za vse krivi hormoni in s tem relativizirali vsako vaše stanje, upor in nezadovoljstvo. Nismo me “malo občutljivejše” zaradi hormonov, temveč zato, ker je marsikaj narobe. Je pa res, da hormoni igrajo ključno vlogo v fizičnem, čustvenem in duševnem zdravju vsakega izmed nas, ne glede na spol in  skrajni čas je, da jim pristopimo drugače.

Dober seks pomeni biti “visoko v zadovoljstvu, prizemljen v svojem telesu in varen v svojem srcu.”

Ena od tem, ki se v zadnjem času vse pogosteje pojavlja, je, kako hormoni vplivajo na spolno zadovoljstvo. Med poslušanjem predavanja Melisse Vranješ, certificirane holistične trenerke in učiteljice za seks in partnerske odnose, mi je posebej ostala v mislih ena njena izjava: “Dober seks pomeni biti ‘visoko v zadovoljstvu, prizemljen v svojem telesu in varen v svojem srcu’.” Za začetek to pomeni ravnovesje med telesom, umom in čustvi. Če upoštevamo, da so vsi pogoji za kakovosten seks – kot so upočasnitev, radovednost, igrivost in raziskovanje, zaupanje, komunikacija, meje in poznavanje lastnega telesa – izpolnjeni, kaj se zgodi, ko se ravnovesje v nas poruši? Ko se ne počutimo prizemljene ali zadovoljne v svojem telesu in nimamo dostopa niti do najnižjih ravni zadovoljstva, kaj šele do najvišjih? “Tudi če nas hormoni peljejo na vrtoglavo vožnjo – spremembe razpoloženja, PMS ali krče – naše zadovoljstvo ni nujno v ozadju”, pravi Vranješ. “Še vedno se lahko počutimo spolno izpolnjene. Če pa hrepenimo po tistem globokem, osvobajajočem užitku, ki preplavi celo telo, se vse začne z reševanjem osnovnega vzroka hormonskega neravnovesja. Pomembno je razumeti, da hormonsko neravnovesje ni neuspeh ali težava, temveč povratna informacija telesa. Naši hormoni niso naši sovražniki – so sporočila. Ko so v neravnovesju, nam telo sporoča: “Potrebujem nego.” Ko poslušamo ta klic, ponovno pridobimo nadzor na vseh področjih svojega življenja.”

Naši hormoni niso naši sovražniki – so glasniki.

Da se vrnemo na začetek. Nič novega ni, da imajo hormoni, kot so estrogen, testosteron in oksitocin, ključno vlogo v našem spolnem življenju. Estrogen, tako imenovani “seksi” hormon, omogoča vlaženje in spremeni seks v fizičen užitek, testosteron je “gorivo”, ki upravlja naš libido in povečuje energijo, medtem ko oksitocin kot “hormon ljubezni” poglablja čustveno povezanost, ki jo še posebej krepimo med seksom. Vsi ti hormoni skupaj ohranjajo situacijo pod nadzorom ter našo željo po seksu in sposobnost, da se mu posvetimo in dosežemo zadovoljstvo, na visokem nivoju.

Vendar pa se v določenih življenjskih obdobjih njihovo ravnovesje poruši, prav tako pa v igro lahko vstopijo tudi drugi dejavniki, kot je hormon stresa – kortizol. “Naši hormoni se naravno spreminjajo skozi življenje. Ključna obdobja, kot so puberteta, nosečnost, poporodno obdobje in menopavza, lahko bistveno vplivajo na spolno zadovoljstvo. Ko temu dodamo še neusmiljene pritiske sodobnega, hitrega načina življenja, ni čudno, da libido pogosto izgine, kar pusti mnoge ženske nezadovoljne v spalnici. Vse zgodbe, ki jih slišim pri delu s svojimi klientkami, imajo skupno nit: uničujoč pritisk stresa in neizprosen tempo modernega življenja, ki ruši naše hormone – in s tem tudi naše spolno zadovoljstvo. Živimo v družbi, ki poveličuje zaposlenost in kjer je skrb zase potisnjena na stranski tir, zato končamo na dnu prioritetne liste.” Zamišljeno sem prikimala, kolikokrat sem zaradi obveznosti preobremenjena in se niti na najbolj osnovni ravni ne posvetim sama sebi. Prepričana sem, da bi bila situacija še bolj zapletena, če bi morala skrbeti še za nekoga drugega. Čeprav nisem mati, se zavedam, da je veliko mojih prijateljic dalo skozi težke faze prilagajanja novi vlogi, lastnemu telesu, pričakovanjem in še bolj temu, kako neizprosna je družba do njih. Pod takšnimi pritiski je poporodno obdobje eno najtežjih v življenju ženske. Z ali brez ustrezne partnerske podpore se zdi, da je zgodba o spolnem zadovoljstvu za večino žensk pogosto zelo oddaljena in nedosegljiva ter ostaja na obrobju. “Eden izmed fizično, mentalno, hormonsko in čustveno najbolj izčrpavajočih obdobij za ženske je poporodno obdobje. Pred kratkim je k meni prišla stranka prav s težavo, da se počuti oddaljeno od sebe in preveč izčrpano, da bi se lahko povezala s svojim možem. “Svojega telesa ne občutim kot svojega, intimnost z možem pa mi je zadnja stvar na mislih. Počutim se krivo.” Kot mati sem jo popolnoma razumela. Poporodno obdobje je čas velikih hormonskih sprememb. Raven estrogena in progesterona po porodu močno upade, medtem ko zahteve dojenja in neprespane noči dodatno izčrpajo telo – ustvarjajo popolno nevihto za nizek libido in občutek odtujenosti.

Delali sva na izboljšanju njene prehrane z uvajanjem živil, bogatih s cinkom, magnezijem in omega-3, ter na tem, da skozi majhne korake, kot so crkljanje in poljubljanje brez večjih pričakovanj, izboljša odnos s partnerjem. Večina žensk deluje po principu želje kot reakcije, ne spontane želje. To pomeni, da je za vzpostavitev razpoloženja potrebna mentalna, fizična ali čustvena stimulacija – globok pogovor, nežen poljub, zamišljanje priljubljene fantazije. Nič ni “narobe”, če se želja ne pojavi sama od sebe – vsak ima svoj edinstveni erotični sistem.

Razumevanje individualnih potreb je ključno za odkrivanje tistega, kar potrebujemo, da se počutimo resnično izpolnjene.

Drugi najpogostejši razlog za hormonsko neravnovesje, ki prizadene vse, je stres. Z Melisso sem delila misel, da čeprav mi je jasno, da je stres eden glavnih dejavnikov ne le za zmanjšanje libida, ampak tudi za različne bolezni, se vedno znova pojavlja vprašanje: kako? Kako lahko v dneh, ki jih preživljamo raztrgani med delom, družino, prijatelji, partnerjem in izpostavljeni ne le svojim, temveč tudi tujim težavam, ostanemo imuni na stres? “Moramo se naučiti najti čas zase.” Ena izmed mojih strank je nedavno dobila nasvet, naj uvede mini dnevni ritual zase, četudi traja le 15 minut. Poleg tega dajte prednost spanju. Povišan kortizol je eden glavnih krivcev za zmanjšan libido, zanj pa je poleg kaotične dnevne rutine odgovorno tudi pomanjkanje spanca. Začnite z majhnimi koraki: namesto petnajstih minut brskanja po družbenih omrežjih preberite nekaj strani knjige. Nato gibanje. Tudi 10 minut jutranjega sprehoda lahko naredi čudeže za raven kortizola. Če imate možnost za več, je joga vedno odlična izbira, s posebnim poudarkom na vajah za odpiranje bokov in krepitev medeničnega dna. Kar zadeva spolno življenje, ne morem dovolj poudariti, kako pomembna je komunikacija. Če ne veste, kako začeti, začnite z iskrenostjo in stavek: “Počutim se oddaljeno in rada bi, da skupaj delava na tem.” Ranljivost spodbuja razumevanje, kar je ključno za ustvarjanje prostora, v katerem lahko napredujete. Free your mind (in besede, bi dodala) and the rest will follow.