"Da bi šli naprej, se morate vrniti na začetek": Sarah Burton o svoji viziji za Givenchy

Na mizi v kotu pisarne Sarah Burton na Avenue George V v Parizu ležijo začetki njenega Givenchyja. Natančneje: serija lookbookov iz prve kolekcije ustanovitelja hiše Huberta de Givenchyja iz leta 1952, ki vsebujejo črno-bele fotografije vsakega outfita – spredaj, zadaj, odločno arhitekturne, a hkrati s premišljeno zaobljenostjo, redko igrivostjo, ki jo doda leopardja torbica v pregibu roke – posnete s skoraj forenzično neposrednostjo, ki spominja na estetiko Collierja Schorra. Poleg teh knjig leži kup kaliko vzorcev iz prve in druge de Givenchyjeve kolekcije – artefakti, ki so bili, iz neznanega razloga, zazidani v steno njegovega starega ateljeja in odkriti šele med njegovo prenovo.

Simbolika je skoraj preveč slastna, da bi jo lahko opisali z besedami, saj je točno to, kar počne Burtonova, ki je v Givenchy prišla septembra lani in bo svoj debi med pariškimi jesenskimi modnimi tedni 2025 imela marca: odkriva preteklost, da bi se naslonila na prihodnost. “V Givenchy je bilo že toliko zgodb,” pravi o hiši, ki so jo v zadnjih desetletjih vodili med drugimi John Galliano, Clare Waight Keller, Riccardo Tisci in njen nekdanji šef ter mentor, Alexander “Lee” McQueen (Burtonova pa je seveda magično vodila McQueenovo lastno znamko po njegovi smrti leta 2010 vse do njenega odhoda leta 2023).

“Vedno menim, da če želiš iti naprej, moraš iti nazaj na začetek—da bi razumel, kaj je bistvo hiše.”

Prelistava lookbook. “Na nek način je bilo to precej Hitchcockovsko, ta silhueta – vse se vrti okoli oblike in konstrukcije,” pravi. “In uporabil je čiste, preproste materiale, kot sta bombaž in svila. Morda tisto, kar bom naredila, ne bo končalo tako, vendar mi je ideja o odstranjevanju zelo všeč – in da ustvarjaš oblačila za človeško telo, za ljudi, ne za Instagram,” nadaljuje. “Gre za humanost pri tem, kako ekipe delajo skupaj – ti neverjetni ljudje, ti čarovniki, ki še vedno izdelujejo stvari s svojimi rokami. Kako to vzeti in narediti, da bo nekdo nekaj občutil v teh oblačilih?”

Če kdo lahko razume čustva, ki jih je mogoče iztisniti iz mode, je to Burtonova. Njen McQueen je bil obdarjen z izjemno natančnostjo, skoraj na ravni visoke mode, in sposobnostjo, da vzbudi občutke v skoraj vsem, kar je oblikovala. Ni dvoma, da je ta dar obležal v mislih LVMH, lastnika Givenchyja, ko so Burtonovo zaposlili. Kot oblikovalka ima prav tako mogočno domišljijo, kot so mojstrske njene spretnosti pri krojenju in konstrukciji.

Če iščete znake, kaj bo naredila s svojim debijem, je odločilna njena izjava: “Obožujem krojenje” — kanaliziranje zgodovine hiše in visoke mode v oblačila, ki so lepo narejena, a brez vsakršne bleščavosti ali teatralnosti — verjetno dober začetek. “Zanimajo me nove silhuete, ki upam, da bodo prinesle svež pristop h krojenju,” pravi Burtonova. “Včasih bo to ostro in natančno, krojeno z moškim pristopom; spet drugič bolj seksi, iz ženskega vidika. Želim si zgraditi garderobo, ki vključuje vse to,” pravi. “In da bi prišli do samega bistva, je dobro začeti s skeletom. Givenchy je silhueta — in prav tako je pomembno, kako je videti zadaj, kot kako je videti spredaj.”

Zagotovo gleda na hišo z vseh zornih kotov. “Givenchy ima zelo lepo zgodovino,” pravi. “Zdi se mi privlačna, ker je to mala hiša in je v Parizu. Obožujem odnos Huberta de Givenchyja z ženskami, ki jih je oblačil – imel je veliko empatije.” Burtonova še vedno usklajuje svoje novo življenje med Londonom, kjer še vedno živi s svojo družino, in potujočim življenjem na drugi strani Rokavskega preliva. Tudi če to trenutno pomeni življenje v hotelih, je samo mesto zanjo postalo razodetje.

“Obožujem Pariz; nikoli ga nisem resnično videla prej.“

“Leta sem tu delala modne revije, vendar nikoli nisem obiskala vseh neverjetnih razstav in galerij, spoznala vseh teh neverjetnih ljudi,” pravi. To ni prvič, da Burtonova dela za Givenchy, čeprav je bilo zadnjič v zelo neformalni vlogi:  leta 1997 se je pridružila znamki McQueen, ko je njen ustanovitelj s svojimi fantastičnimi, včasih znanstveno-fantastično navdihnjenimi kolekcijami za Givenchy povzročal šok v Parizu, pogosto pa je bila poslana iz Londona s ključnimi kosi, ki jih je McQueen oblikoval v svojem studiu v Hoxtonu. “Bila sem na Eurostaru,” pravi Burtonova in se smeji, “z robotom pri nogah.”

V Givenchy je prišla po letu dni odmora, med katerim je delala iz svojega majhnega studia v središču Londona, uživala v ideji ustvarjanja zgolj za užitek. “Ko imaš tisti trenutek, da se ustaviš, vidiš vse malo bolj jasno in se povežeš s sabo,” pravi. Zdi se, da ji je to dalo jasnost, ki jo potrebuje za začetek svoje nove vloge – in za ustvarjanje svojega prvenca. “Kako danes obleči ženske?” vpraša – isto vprašanje, ki si ga je Hubert de Givenchy moral postaviti pred približno 70 leti, ko je ustanovil svojo hišo. “Kako živi v resničnem življenju, ko ne nosi muzejskih kosov? Ne gre za super okrasitev; gre za vračanje k osnovam – v nekaterih pogledih gre za vračanje k rezanju vzorcev; k obliki in rezu. V resnici je veliko težje narediti nekaj preprostega in lepega.

Vogue.com