Domači feel good film, ki polni poletne kinematografe

Pred tednom dni sem si ogledala film Šalša na Pula Film Festivalu, kjer je ta regionalni film (Hrvaška, Črna gora, BiH) doživel svetovno premiero in misel nanj mi še vedno pričara nasmeh na obraz. Takoj podajam “disclaimer”, da me tema ni pritegnila in da sem si rekla; Dala mu bom petnajst, dvajset minut in če mi ne bo všeč, grem. Grozno, vem, ampak življenje je prekratko, sploh da bi vljudno sedeli in čakali, da se slab film, predstava ali koncert konča. Če ne gre, ali mi ni všeč, kar gledam, ne delam hrupa, ne vzbujam pozornosti, povsem neopazno, diskretno, odidem. Potem pa se je film začel. Ostala sem. In nisem fan zombijev, sploh tistih regionalnih. Ampak vseh sto minut filma (in za to sem hvaležna; niso ga raztegnili na dve uri, kar je postalo neko pravilo zadnja leta) je zletelo kot bi mignil! Film je sto minut dobrega humorja, dobre igre, pravega poletnega feel good občutka. In zato sem nekako vesela, da gre za kombinacijo nezdružljivih tem: jugonostalgije, časovnega preskoka, ljubezenske zgodbe, invazije zombijev in večne teme odnosov mesto – vas, v tem primeru mesto – otok. Vse to ne predstavlja neke pisane nočne more, temveč uravnoteženo zgodbo, brez praznega tempa, z odmerjenim humorjem, doziranim v naravno dobrodošle dinamične intervale filmskega dogajanja.

Uradni sinopsis filma pravi: Študent na begu pred slabim delodajalcem pride na odmaknjen otok nabirat paradižnike, a tam ga čaka ekipa biserov, ena prava ljubezen in boj za golo življenje. Dražen Žarković je režiral film o Vatroslavu, ki ga igra odlični Momčilo Otašević, večni študent, ki ostane brez že tako slabe službe v Zagrebu, stanodajalka ga je vrgla na cesto in tako sprejme ponudbo kolega in službenega prijatelja za potovanje na dalmatinski otok in istoimenski kraj Malo Glavo, da bi pomagal pri nabiranju paradižnikov babice svojega kolega. Na otoku sreča cel ducat značilno specifičnih otoških likov, a tudi mlado zobozdravnico, v katero se zaljubi. Da ne bi vse skupaj zvenelo (pre)idilično, so v zgodbo pomešali dogodke iz dolge, jugoslovanske preteklosti, žganje komovico, ki to ni, elemente grozljivke, zajce z nazobčanimi zobmi in zombije. Otok namreč skriva temno skrivnost, zaradi katere, bi bilo dobro pobegniti z njega. In kako in če jim bo to sploh uspelo, boste izvedeli čisto na koncu filma. Do takrat pa vas bo film držal v dobri dozi napetosti in pričakovanja razpleta zgodbe. In morda še bolj pomembno; nasmejal vas bo. Ta film je prava feel good komedija, z elementi grozljivke, ki bi si jo bilo idealno, pa naj se sliši še tako nenavadno, ogledati na prostem, v letnem kinu, za popolno poletno doživetje. Priporočamo.