Lepota brez filtra: Sable Yong o brutalni resnici beauty industrije

Prva stvar, ki me je pritegnila pri tej knjigi, je bil njen naslov; spretna besedna igra, parafraza naslova filma Die Hard with a Vengeance, meni najljubšega nadaljevanja franšize Die Hard. To je verjetno dober znak, v filmu sta še vedno igrala meni najlepši Bruce Willis in Jeremy Irons, sem pomislila, preden sem se podala v branje knjige, ki je hitro postala vroča tema v beauty industriji. Medtem ko so nekateri knjigo nestrpno čakali, so se je nekateri bali, saj za njo stoji nekdanja lepotna novinarka, ki je pisala za nekatere izmed danes najbolj relevantnih medijev. Moj prvi vtis? Je duhovita, ostra in osvežujoče iskrena knjiga.

To me seveda ni presenetilo, prvi znak, da gre za avtorico specifičnega in obetavnega pristopa k pisanju in temam, je prav njen način kako je začela pisati. Čeprav je kot otrok vodila dnevnik, vanj pisala vsak dan, se zanimala za bloganje v zgodnjih dneh platform, kot so LiveJournal, Tumblr in Blogspot, in je na koncu študirala dramsko pisanje na fakulteti, se je njen vstop v svet profesionalnega pisanja zgodil, zaradi – Craigslist oglasa. Njen oglas, v katerem je objavila, da išče sostanovalca, ni bil klasično napisan in je zaradi svojega sloga kar hitro postal viralen. Prelomnica se je zgodila, ko je nanj naletela urednica iz Exobaina. Ni potrebovala stanovanja ali sostanovalca, potrebovala pa je pisatelja, kot je Sable. Točno to je bil trenutek, ko je “vstopila” v lepotno industrijo.

Od takrat je Sable Yong postala znano ime v popularni kulturi, ki jo povezujejo z beauty industrijo in bleščečimi lifestyle revijami, ki pokrivajo predvsem čisto vse, kar je povezano s tem (nerazumno!) izmuzljivim dometom lepote. To je bil tudi razlog, da se mi je na intervjuju pridružila lepotna urednica Kristina Mikulić. Takšnega občutka pred intervjujem z avtorjem/avtorji dela, ki me je navdušilo, že dolgo nisem imela; vznemirjenje, pa tudi velika radovednost, saj se bomo s Sable Yong pogovarjali z dveh zornih kotov, lepotnega in kulturnega znamenja, ki ju združuje in v celoti pokriva v svoji knjigi.

Tena: Začnimo s “šolskimi” vprašanji o tvoji knjigi. Knjiga je sestavljena iz osebnih esejev – ali imaš najljubši esej in zakaj?

Sable: To je pravzaprav res težko vprašanje! Zelo mi je všeč naslovno poglavje Die Hot with a Vengeance. V njej govorim o “revenge body” konceptu in o tem, kako ljudje lepoto uporabljajo kot obrambni mehanizem pred zavrnitvijo ali občutkom, da niso dovolj dobri. Meni je pisanje tega eseja pomagalo raziskati lastne ranljivosti in zakaj je lepota zame tako pomembna. Spoznala sem, da lahko lepota postane toksična, ko se uporablja za zapolnjevanje notranje praznine, ko skušaš nekaj popraviti s spremembo zunanjega videza. Mislim, da mnogi od nas to počnejo, ker je lahko učinkovito, vendar vas tudi ujame v precenjevanje videza, medtem ko si toliko drugih pomembnih stvari o osebi zasluži enako pozornost in skrb.

Kristina: Se strinjam. Kako po letih pisanja o lepoti uspevaš najti ravnotežje med svojim razočaranjem nad marketingom, potrošništvom in kapitalizmom s svojo ljubeznijo do lepotnih izdelkov?

Sable: Oh, to je težko uravnotežiti! Videla si vse videli v Vogueu; Trženje je postalo tako intenzivno v zadnjih nekaj letih. Beauty marketing je bil vedno tak, zdaj pa so družbeni mediji ustvarili te mikrotrende, ki poskušajo pritegniti vsakega potrošnika. Osebno se mi zdi utrujajoče in preveč stimulativno. Toliko hrupa je od vsepovsod. Mislim pa, da je generacija Z odporna na “pakiranje v škatle”, kar je precej osvežujoče. Prilagajajo se in kontrastirajo, kar kaže na pravo ustvarjalnost. Verjamem, da se strinjate, da se je celo nam, kot beauty uredniki težko prebiti skozi ves hrup in posredovati pravo sporočilo. To je eden od razlogov, zakaj sem zapustila Allure in postala samostojna; Želela sem imeti več svobode, da bi dosegla, kar sem želela, ne da bi me zadrževali oglaševalci. Zdi se mi, da ne moremo vedno javno delati, kar želimo, ker lahko oglaševalci potegnejo sredstva, kar lahko povzroči izgubo bralcev ali celo zaprtje revije. Mediji so trenutno v zelo težkem položaju, a se mi vseeno zdi pomembno govoriti o teh težavah. Platforme, kot je Substack, so odlične, ker omogočajo uslišanje posameznih glasov. Zdi se mi kot ponovno prebujenje blogerske ere. Toda izziv je v tem, da je zdaj veliko več nasprotujočih si glasov, sama količina informacij pa je lahko ogromna. Sredi hrupa morate namenoma iskati vsebino in perspektive, ki jih želite.

Kristina: Lahko ob vsem tem, kar se dogaja, še vedno uživaš v beauty izdelkih?

Sable: Lahko! Rada se igram z ustvarjalnimi in barvitimi ličili in imam srečo, ker mi pošiljajo veliko izdelkov, da jih preizkusim. To mi je omogočilo, da sem razumela, kaj resnično deluje in kaj je samo hype, kar pomeni, da nimam občutka, da nekaj zamujam. Odkar delam kot freelancer, nisem zasuta z novinarskimi materiali in novimi izdelki, zato sem končno začela izdelke uporabljati do konca (smeh). To je kar zadovoljiv občutek. Vedno sem želela izkoristiti lepoto na ustvarjalen in izrazen način, zato mi je bila vedno zabavna. Zdaj, bolj kot kadar koli prej, obstaja dostop do kakovostnih izdelkov, ki niso nujno dragi, kar je super. Vendar mislim, da obstaja veliko običajnih ličil, ki so zasnovana tako, da izgledamo kot filtrirana različica samih sebe. Ti izdelki so priljubljeni z razlogom, vendar meni osebno niso všeč. Za tiste, ki ljubijo lepoto, sem prepričana, da uživajo v tem, vendar hkrati menim, da obstajata dve nasprotujoči si sili. Po eni strani imamo dostop do toliko stvari, zato ni izgovora, da se ne bi poglobili v beauty sceno. Po drugi strani pa si je pomembno zapomniti, da imamo nadzor nad tem, kako pri tem sodelujemo. Včasih se moram opomniti, da ne bi smela čutiti pritiska, da imam brezhibno polt, ker me v resnici nihče ne gleda tako od blizu. Razumem pa, da mnogi ljudje čutijo pritisk, da so na fotografijah videti popolni. Za vse obstaja kontekst, a kljub temu, da še vedno uživam v lepoti, priznam, da je lahko nekoliko overwhelming.

Tena: Težava je v tem, da ljudje verjamejo, da jim lepotilni izdelki lahko spremenijo življenje. Zakaj misliš, da je tako? In kako se spopasti z neizogibnim razočaranjem, ko jih ne?

Sable: Zanimivo je, da sem pred kratkim res začela razmišljati o tem, kako neverjetno je, da je izraz “anti-aging” sploh legalen. Dobesedno nemogoče je ustaviti staranje, ne glede na to, kaj si nanesete na obraz. Dejstvo, da je “anti-aging” dovoljen kot tržni izraz, je noro, ker je očitno lažno. Mislim pa, da gre pri današnjem trženju in blagovnih znamkah predvsem za projiciranje ambicioznega življenjskega sloga in osebnosti. Ne velja več samo, “uporabi to kremo, nanesi to šminko in lepa boš.” Namesto tega je sporočilo: “Kupite to šminko ali skincare in vaše življenje bo postalo lažje, videti boste čisti in ambiciozni.” Trženje zdaj nagovarja tisto, kar verjamete, da ste ali kdo želite biti, zato nakupovanje postane bolj osebno.

Na primer, linija za nego kože Hayley Bieber, Rhode, je postala zelo priljubljena ne zato, ker so izdelki revolucionarni – so osnovni izdelki za nego kože, ki dobro ščitijo kožno pregrado. Toda privlačnost je v Hayley kot osebi. Poročena je s pop zvezdo, je hči znanih igralcev in uteleša ambiciozen življenjski slog. Ljudje kupujejo njene izdelke, ker želijo čutiti to, kar mislijo, da čuti ona, ali si predstavljajo, da bi lahko živeli njen življenjski slog. Torej, ko ti izdelek ne spremeni življenja, se počutiš prevaranega, ker si verjel, da ti bo vse olajšal ali da se boš počutil kot na teh fotografijah. Toda na koncu dneva je to samo vlažilna krema, ne bo drastično spremenila vašega življenja.

Kristina: To me pripelje do mojega naslednjega vprašanja, na katerega si že začela odgovarjati: pojem “anti-aging”. O tem govoriš v svojem poglavju Fuck Around and Find Out. Če se to ne imenuje “anti-aging”, kako naj bi se ti izdelki in postopki imenovali?

Sable: Opazila sem, da veliko znamk uporablja besede, kot so “revitaliziranje”, “obnovitev” ali “regeneracija” namesto “proti staranju”, kar nakazuje idejo o ponovnem rojstvu. Čeprav je to bolje kot “anti-aging”, je cilj še vedno isti – mladost. Kulturno je mladost tako visoko cenjena v naših standardih lepote.

Ko se ženske starajo, ne gre za to, da se nanje gleda kot na neprivlačne, temveč postanejo nevidne. Kar je neverjetno zame, je, da so starejše ženske tiste, ki imajo dejansko denar, ki ga lahko porabijo za izdelke, zato ignoriranje le-teh nima smisla.

Hkrati pa si nihče ne želi imeti občutka, da nenehno lovi nemogoč ideal ali poskuša podoživeti svojo mladost. Kar zadeva nego kože, mislim, da bi bil boljši pristop osredotočanje na ohranjanje zdrave kože. Osebno se posvečam destigmatizaciji staranja, ker se staram, pa tudi moje prijateljice čutijo pritisk, da se lotijo ​​botoksa ali drugih kozmetičnih posegov, čeprav so lepe in izgledajo odlično za svoja leta. Obstajati mora jezik, ki omogoča, da ste videti v skladu s svojimi leti, ne da bi se zdelo, da lovite idealizirano različico mladosti. Ne vem natančno, kakšen naj bi bil ta jezik, vendar mislim, da bi se moral osredotočiti na nego kože kot nekaj, kar zajema vaše telo – za kar je vredno skrbeti. Da, ko ste videti dobro, se počutite dobro, vendar vam ni treba videti mlajši, da bi izgledali dobro. Lahko izgledaš dobro v kateri koli starosti in želim si, da bi bilo to sporočilo posredovano.

Tena: Točno tako, poleg tega v svoji knjigi pišete o “effortlessly chic” kot estetski izbiri. Spominjalo me je na “tihi luksuz”, kjer ljudje nosijo luksuzna oblačila, čeprav morda ne živijo razkošnega življenja ali nimajo finančnih sredstev za to. Moje vprašanje se torej glasi: ali je effortlessness prevzaprav precej naporna ali ni?

Sable: Zanimivo je, ker je resnični effortlessness zelo težko prikazati. Izraz ima veliko opraviti z razredom – če se ne potrudite za svoj videz, bi lahko na koncu izgledali površno, odvisno od tega, koliko denarja imate. To ni effortlessness, za katerega si ljudje prizadevajo. Ljudje dejansko želijo finančno varen, luksuzen effortlessness, kjer nosite draga oblačila, vodite razkošen življenjski slog; morda spite na vzmetnici iz konjske žime ali svilenih prevlekah za blazine in imate dostop do dermatologov in estetikov. Videti ste dobro, ne da bi bilo videti, kot da ste vložili preveč truda – in to je effortlessness, h katerem ljudje stremijo.

Ko ljudje govorijo o “tihem luksuzu” in pojmu effortlessness, dejansko mislijo, da želijo izgledati bogato ali premožno, saj je bogastvo vedno postavljalo merila lepote. Vladajoči razred določa, kaj je lepo, del tega pa je tudi okus – bogati ljudje imajo vedno zelo specifične predstave o okusu in stvari ne bi smele izgledati preveč zapletene. Moralo bi biti videti, kot da ti ni bilo treba poskušati, ker imaš sredstva, tako da ti ni treba.

Na primer, ženske na Love Islandu imajo zelo spremenjen videz – vidna polnila, botoks ali vsadke – in to stane veliko denarja. Vendar se to ne šteje za razkošje, saj lahko vidite trud za njim. Prava težnja je izgledati bogat, ne da bi se za tem kazal tudi ves trud. Ljudje, ki sem jih srečala skozi svojo kariero, ki so bogati, pogosto naredijo veliko posegov, vendar zelo subtilno, tako da se to ne opazi, in to se v lepotnem svetu šteje za okusno. Upam, da sem odgovorila na tvoje vprašanje – to je težak koncept!

Tena: In kaj misliš o tem, da kot potrošnik zapustiš beauty industrijo? Je to mogoče?

Sable: Zanimivo vprašanje! Obstajajo gibanja, kot so tista v Južni Koreji, kjer se ženske odrekajo lepotnim standardom, kar je precej pogumno, saj so ti standardi globoko zakoreninjeni v njihovi družbi. Enostavno nočejo ustrezati, kar je precej pomembno, saj v njihovi družbi lepota prinaša veliko tveganja, če se ne držiš standardov. Kadar se zaradi nečesa počutiš, kot da nisi dovolj dober, se mi zdi dobra ideja, da se od tega distanciraš. Težava je v tem, da naša družba zelo ceni videz, zato je težko odstopiti od beauty standardov. Na Zahodu je belim, sposobnim ženskam, ki ustrezajo ženskim standardom, pogosto lažje opustiti lepotne norme, ne da bi se soočile s toliko stigme v primerjavi s temnopoltimi ženskami, ženskami večjih velikosti ali ženskami, ki niso tako ženstvene. Te skupine se soočajo z veliko večjo družbeno stigmatizacijo zaradi svojega videza.

Za vsakogar, ki se odloči zavrniti lepotne standarde, je to pogumna in pomembna odločitev. Pomembno pa si je zapomniti, da ker živimo v sistemu, kjer je videz tako zelo cenjen, boste še vedno čutili te pritiske, tudi če jih boste opustili. Pridejo dnevi, ko se boste počutili slabo zaradi svojega videza, saj živimo v kulturi, ki daje videzu prednost. Opuščanje beauty standardov ne bo popolnoma odpravilo pritiskov, razen če tega ne storimo vsi skupaj, kar pa ni realno.

Počasi gremo v to smer, generacijsko gledano, kar je super. Videla sem posameznike s platformami, ki so govorili o odhodu iz beauty industrije, vendar je pomembno priznati, da to ne reši večjih težav. Ena oseba, ki se odjavi, ne bo spremenila sistema, a če zanjo deluje, je to super.

Mislim, da lahko lepotno kulturo spremenimo prek skupnosti. To je ena glavnih tem moje knjige. Lepota je najbolj zdravilna, če jo delimo znotraj skupnosti, zlasti med ženskami, ki so še vedno široko objektivizirane. Na primer, če se ti in ​​skupina prijateljic odločite, da se en mesec ne boste ličile in se pri tem medsebojno podpirate, je to veliko bolj pozitivna izkušnja, kot če bi poskušala to storiti sama. Je kot podporni sistem, ki naredi proces bolj prijeten in manj izoliran.

Kristina: Mislim, da si mi dala idejo za naslednjo temo, lahko bi naredila eno raziskavo in se en mesec ne bi ličila.

Sable: To me pa veseli, sporoči mi rezultate! (smeh)

Kristina: Obvezno. Ko smo že pri tem, se s svojo pisateljsko platformo počutiš odgovorne za oblikovanje mnenj o lepoti ali trendih? Ali meniš, da si prispevala k stvarem, ki si jih želela spremeniti?

Sable: Zavedam se, da imajo socialni mediji in moja platforma vpliv, vendar je moje število sledilcev majhno v primerjavi z influencerji. Vendar so mi ljudje povedali, da so nekaj poskusili, ker so to videli na meni, kar me veseli, ker grem rada proti toku in premikam meje v lepoti. Vseeno sem previdna glede spodbujanja pretiranega potrošništva. Nočem prispevati k ideji, da morajo ljudje kupiti vse te izdelke, da bi izgledali dobro.

Tena: In kaj šele vpliv umetne inteligence (AI) na lepotno industrijo … Vse težje je razločiti, ali so nekatere slike, na primer popolna koža ali gosti lasje, resnične ali pa jih je ustvaril AI.

Sable: To je fascinantno in grozljivo. Lepotne znamke vedno hitro sprejmejo nove tehnologije, kot sta Metaverse ali AI, in nisem mogla razumeti, zakaj. Prodajajo izdelke za ljudi, zakaj torej poskušajo privabiti Metaverse? To mi je res čudno. Podobno je bila umetna inteligenca uporabljena v lepotni industriji, na primer pri ujemanju podlag (foundation matching), vendar mislim, da ne bo nikoli delovalo. Ujemanje podlage je kot slikanje – nanesti jo moraš na kožo in iti ven, da vidiš, ali ti res pristaja. Preprosto ne verjamem, da bo kdaj obstajala tehnologija, ki bo popolno uskladila podlago za vse.

Kar zadeva slike, ustvarjene z umetno inteligenco, je to lahko zelo nevarno, zlasti za mlajše ljudi, ki morda nimajo izkušenj ali kritičnega razmišljanja, da bi ločili resnično od umetnega. Opazila sem, da Instagram zdaj označuje slike, ustvarjene z umetno inteligenco, kar je super. Toda to je kot opozorilo na cigaretnih škatlicah, ki pravi, da “kajenje ubija” – ljudem ne prepreči kajenja in tudi ne prepreči ljudem, da bi želeli izgledati kot na teh slikah. To je problematično, ker izkrivlja naše dojemanje o tem, kako ljudje dejansko izgledajo in kako mislimo, da bi morali izgledati.

Še bolj zaskrbljujoče pa je, da portreti, ustvarjeni z umetno inteligenco, pogosto ukradejo osebne podatke – osebni, tvoj videz –, ki jih lahko nato brez vaše vednosti prodajo podjetjem. To je veliko bolj strašljiva tema na ravni Black Mirrorja.

Spomnim se digitalnih influnecerjev, kot je Lil Miquel. Vse te velike znamke so jo podpisale, vendar ona ni resnična oseba – ona je koda. Še bolj nenavadno je, da so ti digitalni liki pogosto ustvarjeni tako, da so videti kot etnično nedoločene ženske, kodirali pa so jih belci. To je moteče na več ravneh. Pri Lil Miqueli ljudje vsaj vedo, da ni resnična, vendar me skrbi, da bodo, ko bo ustvarjenih več takšnih likov, videti vse bolj človeški. Sprva ljudje niso bili prepričani, ali je Lil Miquela resnična, ker je bila videti tako popolno. Težko je bilo ugotoviti, ali je bila to AI ali samo filtri, in to je strašljivo.

Tena: Ko že govorimo o breztelesnih modelih in lepotnih idealih, svoje eseje začenjaš z vprašanjem: “Kako živiš v svojem telesu?” Kako ti živiš v svojem telesu?

Sable: Poskušam biti prijazna in nežna do svojega telesa, a kot svobodna pisateljica se moram bolj zavedati, da moram ostati aktivna. Rada imam majhne priboljške, na primer pecivo, pa tudi počivam, ko je treba. Pogosto imam občutek krivde zaradi produktivnosti, ker se mi vedno zdi, da bi čas, ki ga porabim za počitek, lahko uporabila za delo na nečem zanimivem ali za pošiljanje predlogov. Ker sem dolgo delala v medijih, so moji možgani ves čas na tistem vrtiljaku, ki vedno išče nekaj novega.

Ko sem pisala prvo poglavje knjige, sem poskušala razmišljati o lepoti v najširšem možnem smislu, hkrati pa jo narediti relevantno za ljudi. Vprašal sem se: “Kaj je lepota?” Za večino ljudi je to preprosto tvoj videz – tvoj zunanji “jaz”. In kateri so ti zunanji deli? To je tvoje telo, tvoja koža, ta fizična lupina, ki drži našo dušo. Ves čas je toliko poudarka na tem, kako izgleda.

Zanimivo pa je, kako naša resnična vrednost in vpliv na svet izhajata iz nečesa nematerialnega – našega duha. Pa vendar je ovira našega duha telo. Hecno, kako vsi posvečajo toliko pozornosti telesu, medtem ko je pravzaprav duh veliko bolj pomemben.

Kristina: Kako naj ljudje uživajo v kozmetičnih izdelkih, ne da bi jim dovolili, da prevzamejo njihovo samozavest? O tem razmišljam ves čas, sploh ko me kontaktirajo ljudje z vprašanji. Lepota me je začela zanimati, ker sem začela opažati prave rezultate in spremembe, kar je vzbudilo mojo radovednost. Zame je uporaba lepotnih izdelkov vedno pomenila reševanje vprašanj in eksperimentiranje iz radovednosti. Opazila pa sem, da je za mnoge lepota tesno povezana s samozavestjo.

Sable: Zapleteno je. Delo v lepotni industriji mi je pokazalo, da je večina izdelkov povsem v redu – ne spremenijo tvojega življenja. Uspelo se mi je distancirati od prepričanja, da lepota določa človeka. Mislim, da za mnoge ljudi, ki verjamejo v to, postane spolzka pot do tesnobe in nizke samozavesti, ker se zanašajo na lepotne standarde, ki jih ne postavljava ne ti ne jaz. Nismo se mi odločili, kakšni so ti standardi – to je storil nekdo drug – in nenehno se trudimo izpolniti ta pričakovanja. Ljudi, vključno z mojimi prijatelji, ki so negotovi glede svojega videza, vedno spodbujam, naj poskusijo, kar jim je všeč, tudi če se bojijo, ker jim je nekdo rekel, da jim to ne pristaja ali da ni kul. Poskusite, kar vam je všeč, saj je lepota nekaj, kar morate izkusiti sami zase. Ni bližnjic. Moraš iti skozi to – naredi si tisto čudno frizuro in opazuj, kako se počutiš in izgledaš.