Video dela umetnika Mikhaila Karikisa, so hkrati posvetilo in kritika preteklosti. Izjemno impresivna, oglejte si jih v ljubljanski Cukrarni.
Tena Razumović Žmara3 marca, 2024
Hkrati raziskuje povezave med pozitivnimi učinki in negativnimi posledicami industrializacije, odpira razpravo o nujnosti ravnanja s skupno dediščino in prinaša razmislek o vplivu tradicionalnega načina življenja kot možnih primerih za razmislek o drugačni prihodnosti.
Njegova video, avdio dela in performansi, temeljijo na sodelovanju s posamezniki in različnimi lokalnimi skupnostmi, s katerimi v medsebojnem dialogu interpretira izbrane teme preteklosti. Z dolgoletnim preučevanjem in raziskovanjem lokalnih posebnosti, tradicije in osebnih izkušenj udeležencev, beleži različne zgodbe krajev in ljudi, ki so z njimi neločljivo povezani.
“Skupnosti, glasovi, ekologije”, Mikhail Karikis, Foto: Blaž Gutman
S premišljenim izborom lokacij, dosledno definiranimi prizorišči, natančno montažo okoliških detajlov v celotno pripoved ter skrbno režiranim nastopom sodelujočih, so Karikisova video dela hkrati posvetilo in kritika preteklosti. Brezhibno ravnovesje med vizualnim zapisom in zvokom, za avtorja ključna elementa umetniškega dela, pa tudi abstraktnih prostorov in mestov dogajanja, omogoča opazovalcu odmik od predstavljenih problemov in ga spodbuja k refleksiji perečih problemov in vprašanjih sodobnosti.
Na razstavi je pet video del umetnika: »Zvoki iz globin« (2012), »Otroci tesnobe« (2014), »Ni strahu« (2016), »Neobičajen protest« (2018) in »Ženske morja« (2013). Kustosinja razstave je Alenka Gregorič. Razstavo si lahko ogledate do 7. aprila 2024.
“Skupnosti, glasovi, ekologije”, Mikhail Karikis, Foto: Blaž Gutman
