S Karlo Welch o rdeči preprogi Oskarjev, 20-letni karieri, vintageu in feminizmu

Nikoli nisem poklicala v Los Angeles. No, ne gre za to, da mislim, da v Los Angelesu telefoni zvonijo drugače in glasovi odmevajo v pesmi, ampak nikoli nisem izkoristila prednosti sodobne telefonije in se pogovarjala z nekom na drugi strani oceana. Motila me je časovna razlika. Če si nisem priklicala vseh lekcij geografije o zemljepisnih dolžinah, širinah in časovnih pasovih, sem kot profesor Baltazar na petih skodelicah espressa, korakala po dnevni sobi gor in dol, nato pa mi je padlo na misel, da verjetno obstaja za to kakšna iznajdljiva in izjemno pametna aplikacija. Da, aplikacija se imenuje Google. Če je v Zagrebu ura 7 zvečer, je v Los Angelesu jutro. Svojo iracionalno fobijo pred telefoniranjem neznanim ljudem, ki me je neusmiljeno spremljala že od malega, sem potlačila in čim prej, preden si premislim, povzročila zvonjenje telefona. Po drugi strani pa v z jutranjo svetlobo obsijanem Los Angelesu, milje stran od moje dnevne sobe, Karla Welch dvigne telefon po nekaj sekundah zvonjenja. »Živijo Tina, kako si?« mi reče mirno in prijazno, kot da vsa napetost tistega trenutka ne obstaja in ves tornado mojih čustev, ki bi jih sicer preprosto imenovala nervoza, izgine, kot da je sploh nikoli ni bilo.

Še nekaj dni je pred podelitvijo oskarjev in Welchova, kot ena najvplivnejših stilistk današnjega časa, ima seveda polne roke dela. Na eni najpomembnejših rdečih preprog mora biti vse popolno. O tem, da so zvezde, ki jih za tako glamurozne dogodke obleče Karla, vedno na najvišjih mestih seznama najboljše oblečenih, priča dejstvo, da zna Karla naredti zelo dobr vtis pod žarometi. Nič drugače ni bilo niti na 96. podelitvi oskarjev, ki je 10. marca zasedla gledališče Dolby. America Ferrera je blestela v rožnati obleki s kovinskim leskom, narejeni po meri (Atelier Versace). Zvezdnice kot so Olivia Wilde, Tracee Ellis Ross, Greta Gerwig, pa so v stajlingih Karle Welch navdušile na zabavi Vanity Fair. Če bi začeli naštevati vsa zvezdniška imena, katerim stajlinge je v skoraj dveh desetletjih dela svojo ustvarjalnost vtkala Karla Welch, bi se to besedilo spremenilo v pravo odisejado. Eno najopaznejših sodelovanj je zagotovo tisto z Justinom Bieberjem za njegovo svetovno turnejo “Believe” leta 2012. Ustvarili so kar 60 kosov oblačil po meri. V svojem zajetnem portfelju beleži tudi sodelovanja s priznanimi blagovnimi znamkami, kot so Louis Vuitton, Valentino, Apple, Max Mara, Nike, Adidas in mnogimi drugimi. Uvodniki, ki jih podpisuje kot stilistka in kreativna direktorica, se raztezajo po straneh vseh uglednih modnih publikacij. Je ustanoviteljica in lastnica znamke xKarla ter soustanoviteljica podjetja The Period Company. Čeprav je njena modna in podjetniška kariera neverjetna, prepriča njeno neumorno zavzemanje za enakost, trajnost v modni industriji, za pravice žensk in trans oseb ter njen boj za izkoreninjenje menstrualne revščine, ki jo upravičeno smatra za krizo človekovih pravic. Seveda sva se pogovarjali o vsem tem.

Ko spremljamo veličastne dogodke, kot je podelitev oskarjev, in opazujemo vse tiste čudovite stvaritve na rdeči preprogi, se ti prizori vedno zdijo zaviti v neko nedosegljivo dozo glamurja. Nas lahko popeljete v zakulisje? Na kaj mora biti pozoren stilist, ko oblači zvezdo za tako glamurozno priložnost, kot je podelitev oskarjev?

Nič glamuroznega ni v tem, da si stilistka za oskarje. Glamur se pojavi šele v trenutku, ko gledamo kaj smo naredili in uživamo v tem. Toda za tem se skriva veliko, veliko dela. Seveda običajno začnemo z izbiro obleke, ko gre za zvezde, ki se odpravljajo na podelitev oskarjev, pa je odločitev o obleki zapečatena mesec dni pred samim dogodkom. Tedni pred podelitvijo so rezervirani za pomerjanja, morebitne predelave, da bo obleka pristajala kot ulita, iskanje nakita, iskanje popolnih čevljev in potem še malo pomerjanja. Seveda so tu še after party fitingi. Veliko mojih strank gre tudi na veliko zabavo Vanity Fair, kjer je veliko manevriranja.

Čeprav ga morda ne dojemamo kot takega, je stajling pravzaprav zelo oseben in presega preprosto razporejanje oblačil po nekih vizualnih kodah. Da bi bil končni rezultat dober, kaj šele neobičajen, je treba z osebo, ki se je prepustila vaši presoji, vzpostaviti odnos, pridobiti zaupanje, se globlje spoznati …

Ja, stajling je zelo je osebna stvar, ker je podaljšek njihove podobe. Delo stilistov jim pomaga pojasniti svetu, kdo so in kako želijo, da jih svet dojema. Priprave na sezono nagrad so dolgotrajen in zahteven proces, moraš biti ustvarjalno usklajen. In vsaj v mojem primeru, je stilist kapitan. Poskrbeti morate, da ste premislili o vsaki podrobnosti, poslali reference za frizuro in ličenje, vse na strankinem telesu je skrbno obdelano. Vse do barve laka za nohte. O tem razmišljamo. Kakšen je pravi odtenek in kakšna oblika nohtov bi stranki najbolj pristajala. Razmišljamo o vsem. Seveda se v tem procesu približaš naročniku in to je nekaj najlepšega.

Ko gledamo Ameriko Ferrera na tiskovni turneji filma “Barbie”, je takoj jasno, da v nobenem trenutku ni videti kot “Barbie”. Ali je njen videz posledica tega, da se v resnici zelo dobro poznata in bi “tipična” Barbie uniforma na njej delovala nekako tuje?

Odločili smo se, da ne želimo, da bi Amerika izgledala kot Barbie, hkrati pa smo povedali zgodbo o močni, samozavestni ženski in za veliko ljudi je prav to Barbie. Zame je Barbie vse, kar si želiš biti. Tako smo izbrali “Boss Barbie”.

Že nekaj časa smo priča fenomenu oživljanja vintidž. Moda je polna referenc na neka davna modna obdobja, vintidž pa na rdečih preprogah kraljuje že sezone. Kaj menite o vseh teh videzih, ki danes prihajajo iz arhivov in so v središču pozornosti?

Obožujem to! S stiliranjem se ukvarjam že skoraj dvajset let in vedno uporabljam vintidž oblačila. Pred leti sem, za CFDA nagrade, oblekla Olivio Wilde v obleko, ki jo je Anjelica Huston nekoč nosila v Cannesu. Ta ideja mi je zelo všeč, rada vidim, da ljudje obleko nosijo več kot le enkrat. Na svetu je toliko umetnosti in lepote, čudovito je, ko je poustvarjena.

Se strinjam, tudi sama sem “šibka” za vintidž.

Res? To je super. Imam kar veliko vintidž kolekcijo, tako da moje stranke včasih nosijo moja oblačila.

Kateri je vaš najljubši kos v kolekciji?

Obožujem obleke Ossie Clark, mislim, da jih nosim največ. Poleg tega imam res lepo obleko Saint Laurent, ki je še nikoli nisem nosila, moram najti priložnost, da to popravim.

Kako se je moda spremenila, odkar ste začeli delati?

Danes je toliko kreativnosti v oblačenju! Všeč mi je kreativnost kot odgovor na enotno oblačenje, sploh kadar se človek tako naveže na eno znamko, da jo obleče znova in znova, se čarobnost izgubi. Rada vidim mlade stiliste, pa tudi nove talente, kako kreativni so pri oblačilih, ki jih nosijo na rdeči preprogi. Nekoč so bili vsi veliko bolj previdni, ker niso želeli končati na seznamu »najslabše oblečenih«. Všeč so mi ljudje, ki jim ni vseeno in sledijo svojim občutkom. Všeč mi je tudi odnos, ki ga imam z oblikovalci in zaupanje, ki mi ga dajejo s tem, da stiliziram svoje stranke v njihovih oblačilih. Vse je zelo razburljivo.

Glede na to, da preko MasterClassa učite kako »najti osebni stil«, in čeprav že slutim odgovor, moram vprašati. Ali je slog nekaj, česar se je mogoče naučiti ali je preprosto nekaj, kar je »dano«, nekaj s čemer se rodimo?

Ne, seveda se ga da priučiti. Nočem, da kdo misli, da je to nekaj nedosegljivega. To bi bilo malo snobovsko. Ja, nekateri se s tem rodijo, a če te nekaj zanima, to zanimanje gojiš, se lahko spreminjaš in se učiš. Nekateri ljudje so po naravi zelo elegantni, vendar to ne pomeni, da je nemogoče doseči to stopnjo, če imate radi modo in negujete svoj osebni slog. Kar je super pri ljudeh, ki imajo stil, je ta “odpadniški” duh, ta svoboda, ki si jo dopuščajo v izražanju. Mnogi ljudje hrepenijo po tem, da bi bili »najbolje oblečeni«, zame pa imajo največ stila tisti, ki so enostavno svobodni, to je eleganca. To je zame stil.

Ja, stil je pravzaprav samozavest, to kako žariš, kako se počutiš v oblačilih, ki jih nosiš.

TO!

Ste soustanoviteljica The Period Company, podjetja, ki ste ga ustanovili, da svetu ponudite ugodne menstrualne spodnjice. Meni pa je še posebej zanimivo vaše poslanstvo; želja po izkoreninjenju menstrualne revščine ter z zamenjavo menstrualnih pripomočkov za enkratno uporabo, narediti menstruacijo bolj trajnostno.

Za nas obstajata dva temeljna stebra podjetja. Kot ste rekli, je eden od njih trajnost. Vemo, da se izdelki za enkratno uporabo, nikoli ne razgradijo v okolju, saj živimo z milijardami ton plastičnih odpadkov. Drugi steber se nanaša na menstrualno neenakost in menstrualno revščino, ki ju je mogoče izkoreniniti na trajnosten način. Če ženski, ki nima dostopa do menstrualnih pripomočkov, podarite paket vložkov, ste, ji pokrili dve menstruaciji. Če pa ji podarite bolj trajnostno možnost, naj bodo to menstrualne hlačke ali vložki za večkratno uporabo, to pomeni, da ste ji dali možnost, da ji več let ne bo treba skrbeti za to. Ko nam ljudje rečejo, da je to nemogoče storiti, ker je predrago, jim odgovorimo, da je dolgoročno to stroškovno veliko bolj učinkovita možnost. Mnogi mislijo, da menstrualna revščina ni kriza človekovih pravic, a je. Vpliva na vse vidike življenja. Morda mora deklica zaradi tega opustiti šolanje ali pa se odloči, da se ne bo ukvarjala s športom. Pomanjkanje avtonomnosti nad lastnim telesom krši njeno človeško dostojanstvo, kar lahko povzroči še marsikaj drugega. Na primer najstniško nosečnost, ki jo naredi bolj dovzetno za spolno nasilje… Kar se mene tiče, bi morale biti menstrualne potrebščine brezplačne. In morale bi biti trajnostne. Toda dokler se to ne zgodi, bomo delali na tem. Trenutno delamo na odličnem projektu, pri katerem sodelujemo z nevladnimi organizacijami, da bi milijonom deklet zagotovili menstrualne pripomočke. To je šele začetek, a je pravzaprav velika stvar. Če lahko milijonu deklet omogočite dostojanstvo in avtonomijo, nadzor nad njihovimi telesi, lahko spremenite svet.

Iz pozicije nekoga, ki se s ponosom imenuje feministka in ji je zelo mar, da s svojim obstojem naredimo svetu čim manj škode, mi je tvoja aktivistična stran zelo všeč.

Moj stilski posel in platforma, ki jo imam, sta mi omogočila, da počnem pomembne stvari, kar je razvidno iz The Period Company. Ljudje lahko rečejo, da te stvari niso povezane, a moda mi je dala priložnost, da se ukvarjam z drugimi stvarmi, ki jih smatram pomembne. Imam platformo in imam glas, jasno je, da ju bom uporabila.

Ali menite, da so javne osebnosti dolžne uporabiti svoj glas, se zavzemati za izboljšanje marginaliziranih, izkoristiti svoj položaj v dobro vseh, biti glas tistih, katerih glasovi niso slišani?

Menim, da je to odgovornost vseh ljudi, ne samo javnih osebnosti. Ljudje so utrujeni in nikakor nočejo na volitve, ko pa na primer razmišljam o volitvah, svojo volilno pravico izkoristim z mislijo na marginalizirane skupine. Vsakdo to zmore. Ne mislim, da bi morali vsi ljudje uporabljati svoje platforme, vendar jaz bom vedno uporabljala svoje platforme. Mislim, da moraš kot član družbe v njej sodelovati in upam, da imaš dovolj zavesti in empatije, da stojiš drugim ob strani.

Je oblačenje politično dejanje?

Moda je politična. Naša telesa so politična. Ko nas družba ne obravnava kot enake, naša telesa postanejo politična. Če na primer pokažemo oprsje, je to politično dejanje, s katerim družbi sporočamo, naj ne odmakne pogleda z nas. Nekateri menijo, da je vulgarno, jaz pa mislim, da gre za politično dejanje.

Se vam je že kdaj zazdelo, da bi bilo dobro, če ne bi bili tako glasni?

Da, na samem začetku kariere so mi pogosto govorili, naj bom previdna, a me ni preveč skrbelo. Zakaj bi me? Če sem v položaju, kjer sem priviligirana, bom ta privilegij izkoristila.

Za vami je veliko let dela, na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni?

Ponosna sem, da sem se vedno trudila, da predstavljam različne ženske, ne glede na starost ali velikost oblačil, ki jih nosijo. Imam tako raznoliko bazo strank! Ponosna sem tudi na dejstvo, da imam še vedno tako pestro kariero. In da še vedno dajem intervjuje. (smeh) Seveda, zakaj sem sploh imela kariero v modi.

Bi danes naredili kaj drugače?

ne Kakšen bi bil smisel tega? Vsaka izkušnja me je naučila nekaj dragocenega.