Od smučišč do kultnih božičnih filmov – razkrivamo, kako je ta kičasta praznična oblačilna izbira postala fenomen in se uvrstila celo v kolekcije modnih oblikovalcev.
Sonja Knežević14 decembra, 2024
Ste že kdaj od sorodnika prejeli dobronamerno praznično darilo – vesel božični pulover, ki si ga ne bi nikoli drznili obleči v javnosti, a ga vseeno nosite doma, ker je tako udoben? Božični puloverji, znani tudi kot ugly Christmas sweaters (grdi božični puloverji), povsem upravičujejo svoj vzdevek, saj so brezkompromisno praznični in precej kičasti. Kljub temu pa dejstvo, da veljajo za modno katastrofo, ni zmanjšalo njihove priljubljenosti – prav nasprotno, ta se je še povečala, saj jih danes večina ljudi nosi, menda ironično.
Če želimo razumeti zgodovino grdih božičnih puloverjev, moramo začeti pri pletenju in volni, enem najstarejših materialov v tekstilni industriji. Pletenje je bilo dolga leta priljubljen hobi številnih žensk, ki so izdelovale oblačila, nogavice, kape in rokavice za svoje najbližje. Ko so svojim izdelkom začele dodajati zabavne in prepoznavne vzorce, da bi izstopale, so postavile temelje za puloverje, kakršne poznamo danes. Ti vzorci so se razvili v prepoznavne stile, kot so škotski Fair-Isle ali norveški Mariusgenser puloverji, ki jih lahko štejemo za predhodnike božičnih puloverjev.
Prvi ugly Christmas sweaters z božičnimi motivi, kot so snežinke, jelke in severni jeleni, so se pojavili v petdesetih letih prejšnjega stoletja pod imenom Jingle Bell Sweaters. Takrat so veljali za modno izbiro. Po drugi svetovni vojni so postale rekreacijske dejavnosti na prostem zelo priljubljene, s tem pa tudi smučanje, ki je norveške puloverje povzdignilo v statusni simbol. Hkrati se je zgodil še en pomemben premik – komercializacija božiča. Medtem ko so pred vojno praznične pojedine in božična drevesa lahko privoščile le premožne družine, so v petdesetih in šestdesetih letih postali dostopni širši javnosti. S tem se je razvila prava božična manija, in okrašeni puloverji so postali simbol ekonomske moči ter idealizirane podobe popolne družine.
Z drznimi modnimi trendi osemdesetih let so ti neobičajni puloverji postali del vsakdanje mode, kar je podprla tudi njihova prisotnost na zaslonih in v pop kulturi. Lik Cliff Huxtable iz serije The Cosby Show, ki ga je oblačila Sarah Lemire, je pomembno prispeval k priljubljenosti teh puloverjev, prav tako veseli oče Clark Griswold iz filma National Lampoon’s Christmas Vacation. V tem obdobju so grdi puloverji izgubili status modne izbire in postali sinonim za humor ter zabavo.
Mnogi se spomnimo ikonične scene iz filma Bridget Jones’s Diary, ko Bridget na praznični zabavi spozna Marka Darcyja, ki na prvi pogled deluje kot popolni gospod Pravi – dokler se ne obrne in razkrije svoj božični pulover z ogromnim jelenom rdečega nosu. Po mnenju antropologov je prav ta prizor bistveno pripomogel k eksploziji popularnosti grdih puloverjev. Od leta 2001 so ti puloverji postali več kot le del praznične garderobe – postali so kulturni fenomen.
Leta 2002 je bila v Vancouvru organizirana prva zabava s temo ugly Christmas sweater (grd božični pulover), kjer je bil glavni cilj gostov obleči najbolj grd (ali najbolj nor) pulover. Danes so te zabave nepogrešljiv del prazničnega časa. Takšna tradicija je spodbudila znamke hitre mode, da so začele proizvajati namerno grde puloverje – motiv snežink kot nekoč preprosto ne zadošča več, saj ljudje želijo še večjo drznost: barvitost, ilustracije, volančke, celo zvončke – bolj kičasto, tem bolje! Ko modne znamke ne ustvarijo dovolj vpadljivega kosa, ljubitelji teh zabav vzamejo stvari v svoje roke in ustvarijo kar najbolj okrašen pulover z uporabo prazničnih okraskov.
Prav ambivalentnost, ki jo ti kosi vzbujajo, je razlog za njihovo neverjetno privlačnost – hočemo to priznati ali ne, nihče ni imun na ščepec dobro tempiranega kiča. To dokazuje tudi dejstvo, da je ta “grdi” kos, katerega čar je prav v tem, da ga ne jemljemo resno, uspel prodreti celo na modne piste, kar potrjuje, da se mu niti največji oblikovalci ne morejo upreti. Riccardo Tisci je v kolekciji Givenchy za jesen 2010 črpal navdih iz smučarskih vzorcev snežink, ki so zaradi kombinacije rdeče in zelene močno spominjali na božične puloverje. Stella McCartney je za jesen 2007 predstavila puloverje v obliki oblek, okrašene z motivi snežink in polarnih medvedov, Dolce & Gabbana pa sta v kolekciji za jesen 2010 naredila korak dlje z uvedbo kombinezona, posutega z vzorci severnih jelenov in snežink. Jean Paul Gaultier je v kolekciji Couture za jesen 2011 predstavil pulover, ki bi brez težav zmagal na tekmovanju za najbolj grd božični pulover. Šlo je za osupljiv kos, izdelan v celoti iz perja, z zgornjim delom v alpskem vzorcu, ki dokazuje, da lahko oblikovalci še tako “grd” kos spremenijo v nekaj, kar si mnogi želijo v svoji garderobi. Chanel je v kolekciji za jesen 2019 predstavil nekaj kosov z norveškimi vzorci, ki so bili nekoliko bolj elegantni od tradicionalnih božičnih puloverjev, a še vedno ne bistveno bolj subtilni.
Danes so božični puloverji – bolj ali manj grdi – popolnoma običajen pojav in odličen odsev vpliva kapitalizma na praznike. Nekateri jih obožujejo, drugi jih sovražijo, vsem pa malo bodejo v oči. Vendar je dejstvo, da jih še vedno kupujemo, in da so grdi puloverji postali nepogrešljiv del prazničnega časa in mainstream zimske mode.
