Že tri tedne rolam vsak dan. To so spremembe, ki sem jih opazila

“Še naprej tečem v svojem udobnem, ročno izdelanem vakuumu, v svoji nostalgični tišini.  Precej čudovita stvar. Ne glede na to, kaj pravijo drugi,” je Haruki Murakami zapisal v svoji knjigi What I Talk About When I Talk About Running. Nisem oseba, ki teče. Pravzaprav bi lahko rekli, da sem vse življenje prezirala tek. Kljub temu pa sem to knjigo požrla v eni sapi, saj lahko citate, ki jih Murakami deli z bralci, uporabimo tudi v življenju nasploh, ne le za tek. Po branju razumem tudi Murakamijevo potrebo po teku. Razumem potrebo po telesni dejavnosti, ki nas vrže iz cone udobja in nas spodbudi, da smo vsak dan boljša različica sebe.

Nikoli nisem bila vrhunska športnica, ampak takoj ko se nekaj dni gibljem manj kot običajno, začnem čutiti utrujenost in otrdelost v telesu. Potem pa me prevzame živčnost. Kot da bi me pikale nore žuželke, zaradi katerih se moram nujno lotiti gibanja. Z leti sem preizkusila številne aktivnosti, od joge in pilatesa do vadbe z utežmi in kolesarjenja, in sčasoma sem spoznala, da je ravno raznolikost tisto, kar potrebujem, da ostanem disciplinirana pri vadbi. V zadnjem času sem se, utrujena od vseh vaj, ki sem jih naredila že stokrat, odločila, da se vrnem k eni svojih prvih ljubezni – rolanju. Rolam relativno pogosto že leta, a v zadnjem mesecu me rolanje privlači bolj kot katera koli druga aktivnost, tako da sem rolala vsak dan. In ja, to je ena najboljših odločitev, kar sem jih sprejela.

Vsako poletje me brez izjeme zgrabi napad melanholije oziroma summertime sadness. Seveda se to redko zgodi, ko sem nekje blizu morja, ampak takoj ko se za nekaj časa znajdem ujeta v mestu, kjer sonce topi asfalt in zrak ne diši po soli, me preplavijo negativne misli. Tako sem se nekega večera, prenasičena z vsebino na telefonu in temnimi mislimi v lastni glavi ter preveč raztresena za branje, odločila, da si nadenem slušalke in naredim nekaj krogov na rolerjih. Rezultat? Domov sem prišla kot prerojena, utrujena, a zadovoljna, v glavi pa se mi je vrtel tisti trend z družbenih omrežij: I almost forgot that this was the whole point.

Getty Images

Prednosti rolanja za duševno zdravje

Čeprav sem večinoma poslušala Lorde, glasbenico, ki zagotovo ni znana po najbolj pozitivnih besedilih, je bil njen glas, ki ga obožujem že vse življenje, v kombinaciji z občutkom svobode, ki je neizogiben pri rolanju, vse, kar sem potrebovala. Zadnje dni mi je bilo celo vreme naklonjeno, noči so bile precej hladne in komaj sem čakala, da sonce zaide in temperatura pade, da bi lahko šla rolat. Po vožnji sem, tako kot pri vsaki telesni aktivnosti, ki poveča srčni utrip, čutila, da stres zapušča moje telo in me pušča v popolnem, brezskrbnem stanju. Kardio aktivnosti, kot je rolanje, spodbujajo izločanje endorfinov, hormonov sreče, zato so verjetno najboljša izbira za dneve, ko se ne počutite preveč dobro. In resnično lahko potrdim, da se po vadbi vedno počutim bolje. Prav tako rolanje zahteva, da ste prisotni v trenutku in ne ujeti v mislih in obveznostih, zato ta aktivnost pomaga zmanjšati tesnobo (ki sem jo osebno izkusila z rolanjem prav v tistih trenutkih, ko sem bila še posebej raztresena).

Prednosti rolanja za fizično zdravje

Zaradi psihične obremenitve sem se vrnila k rolanju, z redno aktivnostjo pa sem začela opažati tudi fizične rezultate – resnično win-win situacija. Ste vedeli, da pri rolanju aktiviramo več kot osem glavnih mišičnih skupin? Seveda je poudarek na spodnjem delu telesa, zato je rolanje odlična vadba za vse, ki želijo učvrstiti mišice nog, vendar ne smemo pozabiti, da se med vadbo aktivirajo tudi mišice trupa. Rolanje samo po sebi ne bo oblikovalo trebuha, lahko pa ga pomaga učvrstiti, ker je med vadbo poudarek na ohranjanju ravnotežja. Že po sedmih dneh rolanja sem opazila, da so bile mišice na nogah bolj izrazite, vendar me niso bolele, kot se pogosto zgodi po treningu moči, ne glede na to, koliko sem sa raztegnila po vadbi. Prav tako rolanje manj obremenjuje sklepe kot tek, zato je odlična alternativa za tiste, ki ne marajo teka – oprosti, Murakami!

Razlog, zakaj sem rolanje primerjala s tekom, je ta, da sem si iz dneva v dan postavljala večje cilje. Več krogov. Hitrejše vožnje. Majhni koraki vsak dan. To mi ni pomagalo le, da sem se počutila fizično močnejšo in bolj zdravo, temveč je rolanje postalo tudi neskončno zabavno, saj je rastlo kot majhen vsakodnevni izziv, ki me je osvežil in osrečil. Tako kot Murakami sem se počutila, kot da sem si zgradila svoj mali vakuum, mentalni prostor, kamor sem se lahko umaknila, ko sem potrebovala pobeg iz kaosa lastnih misli in vsakdanjega življenja. In če ta duševni mir pride z roko v roki z oblikovanimi nogami, mislim, da je vsem jasno, zakaj je rolanje idealna poletna aktivnost.