Veličastna vrnitev trenirke, ki je oblikovala ležerni videz pop kulture

Ko je v drugi polovici devetdesetih na barvitih ulicah zagrebške soseske, kjer sem odraščala, zavladala britpop norija, je vsa mularija nenadoma bila videti kot mlajši bratje Liama ​​Gallagherja. Naokoli so hodili z razmršenimi lasmi, ki so spominjali na nenaklonjenost ustajanju v ponedeljkovih jutrih, oblečeni v olivno zelene parke, z obveznimi sončnimi očali, ribiškimi klobuki in old school trenirkami. Kot vsaka subkultura v zgodovini znanega vesolja so oboževalci skupin Oasis in Blur čutili, da so odkrili sveti gral stila ter neomajno in samozavestno oddajali “nikoli ni bil tako kul kot mi” energijo. A čeprav so pretiravali s svojim občutkom stilske superiornosti kot vse druge skupine in skupinice, ki so se valile po ulicah, je bil vzpon britpopa tisti trenutek, ko sem spoznala, da so retro trenirke verjetno edini kos oblačila, ki ga ne bom nikoli nehala nositi. In imela sem prav. Trendi so se spreminjali, mainstream moda jih je imela včasih bolj včasih manj rada, a old school trenirke so vedno imele častno mesto v moji večno prenatrpani garderobi.

Oboževalci britpopa so kot poklon svojim delavskim koreninam nosili retro trenirke, zapete do brade tako kot britanski nogometni navijači, a so bili le ena od mnogih subkultur, ki so to oblačilo posvojile kot nepogrešljiv del svoje uniforme. A retro trenirka ni bila vedno del ulične mode. Čeprav je Le Coq Sportif že leta 1939 duhovito poimenoval trenirko “nedeljska obleka” z namigovanjem, da gre za casual oblačilo, ki ga nosimo v prostem času, je bila vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja trenirka, kot že samo ime pove, povezana izključno s športom, nosili pa so jo predvsem tekači.

Športni velikan adidas je leta 1967 na trgu predstavil jopico z rokavi, okrašenimi z belimi črtami, enega od danes ikoničnih kosov ulične mode pa so poimenovali po nemškem nogometnem superzvezdniku Franzu Beckenbauerju. Zaradi svoje ljubezni do nogometa jo je v sedemdesetih z navdušenjem v svojo garderobo implementiral Bob Marley, ki se je pogosto fotografiral v adidas kosih od glave do peta, še posebej stylish preobrat pa je trenirka dobila, ko so jo v svoje uniforme vključili britanski casualci. Nogometni navijači, ki niso nosili klubskih značk, hkrati pa so imeli radi vse, kar se je vsaj zdelo “drago”, so se s tekem vračali z oblačili znamk, kot so Sergio Tacchini, Fred Perry, adidas, Lacoste in Fila. Te znamke, kot tudi njihova inherentna estetika, so postale prepoznavne kode subkulture in nekakšen statusni simbol.

V osemdesetih so trenirkam dale osrednjo vlogo pri oblikovanju uličnih oblačil skupine, kot so Run-DMC, katerih člani so jih z vsem srcem nosili na odru, poleg stylish zasedbe iz newyorškega Queensa pa so jih v svoja oblačila vključili tudi drugi hip-hop glasbeniki in kolektivi, od Beastie Boysov do LL Cool J-ja. Joseph Simmons, Darryl McDaniels in Jam Master Jay iz zasedbe Run-DMC so postali tako prepoznavni po svojih adidasovih trenirkah, da je podjetje na koncu z njimi podpisalo dokaj donosno sodelovanje, razmerje med hip-hop sceno in retro trenirkami pa je cvetelo še naprej tudi v devetdesetih letih. Takrat so jih na zatohlih plesiščih nočnih klubov z vsem srcem začeli nositi pripadniki živahne rave scene, ki se je širila po Evropi, pa tudi liki iz kultne TV serije The Sopranos, ki so jih od leta 1999, ko je bila predvajana prva epizoda, redno kombinirali z belimi spodnjimi majicami, zlatimi verižicami na kosmatih prsih.

Retro trenirke so prisotne že od nekdaj, večinoma jih nosijo pripadniki subkultur, občasno pa kot eden od mnogih trendov zdrsnejo v domeno mainstream mode. Po tem, ko je Squid Game prišel na male zaslone leta 2021 in so njegovi liki v zelenih trenirkah okupirali misli milijonov gledalcev, Lyst poroča, da se je iskanje retro trenirk na internetu povečalo za 97 %. Številne modne znamke so ponudile svoje različice za prihajajoče sezone, od elegantne verzije znamke Off-White, katere vizija trenirke se zlije z ostalimi oblačili, pa Martine Rosa, ki si jo je zamislila kot nekakšen hommage osemdesetim, ter vse do znamke Tibi, katere različica neustavljivo spominja na trenirke, kakršne smo nosili v času Britpop manije. Z drugo sezono težko pričakovane serije Squid Game, ki nas je vrnila h korejskim junakom ob samem koncu leta, bi se lahko znova obudilo zanimanje za old school trenirke. A sodeč po vsem, kar vemo do zdaj, bo retro trenirka, tudi ko se bo poleglo, vedno imela posebno mesto v marsikateri prenatlačeni garderobi – morda je razlod za to nostalgija, morda pa le to, da je brezčasno kul.

V nadaljevanju si oglejte naš izbor trenirk v retro stilu iz aktualnih kolekcij priljubljenih blagovnih znamk: