Logo
Please select your language

Photo: Cora Pursley
Well-being

Napihnjenost trebuha poleti: navada, ki jo prakticiram in ki mi pomaga

In nikoli ne zataji. Pogovarjamo se o masaži srca in drugih dobrih praksah, ki mi pomagajo preprečiti vnetja in zastajanje tekočine

ANA MORALES

23 avgusta, 2024

Napihnjenost trebuha, vnetje trebušne votline, slaba prekrvavitev in zastajanje tekočine so pogoste težave vseh žensk – pri tem imajo pomembno vlogo hormoni in genetska nagnjenost -, še posebej pa se poslabšajo poleti. Kot pri skoraj vsem, kar je povezano z lepoto, se te težave s starostjo poslabšajo, še posebej po 35-40 letih, ko se kombinacija sedečega življenjskega sloga, ki je danes pogosta pri večini delovnih mest, združi z nekaterimi zakoni narave: sarkopenijo ali izgubo mišične mase, ki se postopoma pojavlja od te starosti naprej. Sama sem stara 42 let, delo, ki zahteva preveč ur sedenja pred računalnikom in slaba prekrvavitev (tudi krčne žile), pa situacijo še dodatno poslabšajo. Če k temu dodamo še, da toplota in vlaga povzročata vazodilatacijo kapilar in krvnih žil, kar upočasnjuje cirkulacijo in spodbuja nabiranje tekočine, je povsem normalno, da so trebuh, boki in stegna v vročih dneh bolj napihnjeni kot običajno.

Navada, ki jo izvajam vsako jutro

Zaradi vsega tega sem preizkusila več metod in med njimi je ena, ki mi jo je zaradi vztrajnosti in doslednosti (to je ključ do ustvarjanja navad) uspelo spremeniti v navado že od štiridesetega leta. In lahko potrdim, da deluje: gre za vadbo dobro znanega suhega ščetkanja z rokavico iz konjske žime ali leseno krtačo za kopanje – zahvaljujoč Gwyneth Paltrow za popularizacijo njenih prednosti – pred tuširanjem na suhi koži za nekaj minut.

Čeprav sem do zdaj uporabljala krožne gibe, mi je terapevtka Débora López Jurado iz The Beauty Concept razkrila še bolj učinkovito in lažjo tehniko: sestavljena je iz hitrih, ravnih gibov navzgor (ne krožnih) in vedno v smeri srca. Če torej začnete pri nogah, se gibi izvajajo navzgor, enako velja za trebuh in zadnjico, pa tudi za roke … “Na ta način se izboljša cirkulacija, zadrževana tekočina pa se bolje odvaja. Poleg tega je tovrstna masaža navzgor koristna tudi za mišice, saj jih želimo dvigniti, ne pa pustiti, da padejo,” poudarja strokovnjakinja. Poudarja še, da morajo masaže za učinkovitost izvajati določen pritisk na telo, da bi stimulirale organizem (razen pri limfni drenaži, ki je bolj nežna). Lahko potrdim, da mi ta navada vsako jutro ne le pomaga ublažiti napihnjenost, ki se povečuje čez dan, ampak tudi poživi mojo kožo in deluje energijsko na moje telo.

Druge dobre navade

Kar zadeva dobre well-being prakse, ne gre za vsiljevanje drastičnih sprememb, temveč za majhne navade, ki jih je mogoče ohraniti skozi čas in ki zaradi ponavljanja prinašajo odlične rezultate. Tukaj jih je nekaj, ki mi pomagajo preprečiti napihnjenost in zastajanje tekočine poleti:

  1. Sprehod po obroku. Ni vedno mogoče, vendar je ena najboljših skrivnosti dolgoživosti in najboljši način, da se izognete skokom glukoze po obroku. Jessie Inchauspé, znana kot “boginja glukoze”, pravi, da hoja po obroku zniža krivuljo glukoze v povprečju za 30 %, kar ne povzroči le večjega občutka sitosti in manjše utrujenosti, temveč tudi boj proti kroničnim vnetjem majhne stopnje in zastajanju tekočine. Pravzaprav, ko delam od doma in ne hodim po zajtrku, opažam razliko (in to precejšnjo).
  1. Kozarec vode zjutraj. Povečanje vnosa vode takoj po tem, ko se zbudim ali v prvi uri zjutraj, je še ena možnost, ki mi pomaga pri boju proti vnetjem. Poleg tega, kot mi je potrdil psihonutricionist Itziar Digón, gre za način aktiviranja telesnih drenažnih mehanizmov in metabolizma.
  1. Kamilica po jedi. Pozimi kave po obroku ne zamenjam vedno za kamilico, poleti pa mi to postane navada in deluje. Je popoln sladek zaključek po obroku (še posebej različica z janežem), ki poleg tega, da nasiti in sprošča, pomaga v boju proti napenjanju. Je lahko prebavljiva in ker je ne uživam s sladili, se izogibam spremembam v mikrobioti in posledično napihnjenosti ter neugodju, ki ga povzročajo sladila. Bolj natančno, študija objavljena v reviji Cell, je potrdila, da sladila, kot sta saharin in sukraloza, lahko povzročijo ne le spremembe v mikrobioti, ampak tudi spremembe ravni sladkorja v krvi.


vogue.es

VOGUE RECOMMENDS