Regionalni paviljoni osvajajo občinstvo na Beneškem arhitekturnem bienalu 2025

Vse beneške palače so polne, prosecco je naročen, nagrade so spolirane: začela se je devetnajsta izdaja Arhitekturnega bienala 2025, ki Benetke spreminja v mednarodno prizorišče. Z nacionalnimi paviljoni, instalacijami in razstavami, razporejenimi po zgodovinskih lokacijah, kot so Giardini della Biennale, Arsenal in Forte Maghera, je to eden najpomembnejših in najdlje trajajočih kulturnih dogodkov. Eklektičen mozaik, sestavljen iz najrazličnejših perspektiv arhitektov, umetnikov in ustvarjalcev z vsega sveta, Benetke spreminja v okno v sedanjost … in prihodnost. Letošnja tema se namreč glasi Intelligens. Natural. Artificial. Collective, pod kuratorskim vodstvom znanega arhitekta in inženirja Carla Rattija. Obiskovalci so vabljeni, da raziščejo, kako se arhitektura spreminja kot odziv na podnebne spremembe, s ciljem preiti od zgolj govorjenja o škodljivih vplivih na okolje k ​​aktivnemu oblikovanju sveta, ki se prilagaja v njegovo korist. Glede na to, da Benetke same ogroža naraščajoča morska gladina, mesto ponuja simbolično in resnično okolje za to mednarodno srečanje idej in rešitev za pereče globalno vprašanje.

Med 66 nacionalnimi paviljoni so tudi regionalni: Srbija, Črna gora, Hrvaška in Slovenija, v nadaljevanju pa predstavljamo vse o njih.

Srbija | Unraveling

Kje? Giardini, Calle Giazzo

Ko se pletilci, arhitekti, modni oblikovalci, programerji in inženirji združijo v interdisciplinarno ekipo z namenom predstaviti nekaj lokalnega, zakoreninjenega v naši kulturi, a z globalnim pomenom, vemo, da gre za nekaj izjemnega. Izhodišča srbskega paviljona so tehnike pletenja kot oblikovne spretnosti in tehnološki dosežki, ki jih uteleša izum beograjske roke (1963) – prve robotske bionične roke na svetu, zasnovane za protetične namene. Arhitekturna razstavna struktura pod kuratorskim vodstvom Slobodana Jovića je bila zasnovana kot oblika v nenehni preobrazbi – mobilna, kinetična, efemerna in krožna oblika, blizu naravni inteligenci.Plošče volnene pletenine, strukturirane ročno, nato s strojem in nato spet ročno, eterično lebdijo s površine stropa, medtem ko jih motorji, ki jih poganjajo sončne celice, postopoma trgajo. Do konca bienala bo instalacija popolnoma razstavljena in tako pripravljena za ustvarjanje nove oblike. Ideja razstave je, da se volnena preja do konca bienala vrne v prvotno stanje – 125 klobčičev preje, iz katerih je bila ustvarjena. Ta instalacija raziskuje idejo krožnosti v arhitekturi, pogojenost oblike z energijo, nujnost nenehnega preoblikovanja oblike materialnosti in s tem odpira vprašanja o vidnosti meje med naravno in umetno inteligenco.

Photo: Andrea Ferro

Črna Gora | Terram Intelligere

Kje? ArteNova, Campo San Lorenzo 5063

Kaj je meja? Fizična meja? Simbol časti, identitete, družbenega reda? Meja, ki ni le prostorska, ampak ima tudi globok simbolni pomen – dobrina, ki jo je bil vsakdo dolžan varovati. Meje so tudi točke povezovanja, rituali sprave. V črnogorski razgibani pokrajini so bile tudi fizično vidne, saj so uporabljali lokalno dostopne materiale, kot so kamen, zemlja in les. In kaj se zgodi z arhitekturo na meji med umetnostjo in znanostjo? Pridobi dvojno naravo, v kateri prežema intuitivno in empirično, zato je projekt umeščen v polje umetnosti in znanosti. Tema Terram Intelligere (Razumeti Zemljo) predstavlja vrsto namišljenih pripovedi in transparentnih modulov, ki osvetljujejo posebnosti krajev in ozemelj, iz katerih vzorci izvirajo. Instalacija osvetljuje mikrobiološko raznolikost in potencial talnih mikroorganizmov. Ponuja vizijo, v kateri se združujeta osnovna biologija in arhitektura, vse z namenom oblikovanja trajnostne prihodnosti. Pokukajte v prostor, ki vabi k tihemu razmisleku o mejah, materiji in sobivanju, da bi globlje razumeli odnos med človekom in okoljem.

Hrvaška | Intelligence of Errors

Kje? Arsenale, Campo de la Tana, 2169

Hrvaški paviljon na 19. Arhitekturnem bienalu v Benetkah je umetniška in raziskovalna instalacija, posvečena preučevanju načinov, kako se napake v prostorskem oblikovanju in prostorski politiki lahko uporabijo kot viri za učenje in ustvarjanje novih svetov. Navdihjena in delno razvita je iz Žetve napak / Error Harvest – izobraževalnega orodja, namenjenega oblikovalcem kompleksnih sistemov v neidealnih pogojih. Imate priložnost stopiti v prostor Inštituta napak — temeljnega organizacijskega imaginarija projekta. V svoji mobilni in nomadski obliki Inštitut občinstvu predstavlja Odlagališče napak in tri Imaginarije kot ključna orodja za raziskovanje in oblikovanje s pomočjo napak: Zlobni produkt / Wicked Product uporablja iznajdljivost nezakonitih vikend naselij za premislek o turistični infrastrukturi; Območje brez virov preoblikuje zapuščena postindustrijska območja v eksperimentalna območja za kolektivno uporabo; medtem ko Odlaganje presežkov / Layering Surplus uporablja odpadke in presežke kot material za ustvarjanje novih plasti stanovanj, odpornih na podnebne spremembe.

Slovenija | Master Builders

Kje? Arsenale, Campo della Tana

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v slovenskem paviljonu bienala 2025 predstavlja projekt Masters Builders, ki ga kurirata arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov. Projekt slovenskega paviljona se ukvarja z vprašanjem razvoja gradbene tehnologije, ki danes vključuje robotizacijo, prefabrikacijo, umetno inteligenco, 3D-tiskanje in druge tehnologije, hkrati pa razkriva nepričakovan paradoks. Kljub tako imenovanemu tehnološkemu napredku gradbeni proces pogosto ostaja v veliki meri analogen, v mnogih pogledih in večini primerov tradicionalen. Gradbeni protokoli se v zadnjih nekaj desetletjih niso bistveno spremenili, kljub dejstvu, da tehnologija vse bolj prevladuje v vsakdanjem življenju. Štirje totemi predstavljajo štiri stebre, tj. štiri obrtnike, ki so bistveni za vsako arhitekturno idejo. Vsaka roka, ki oblikuje material, s seboj nosi generacije znanja, izkušenj in spretnosti, nekaj, česar nobena tehnologija ne more v celoti nadomestiti. Obrtniki niso le izvajalci – so ustvarjalni sodelavci v arhitekturi prihodnosti in nobena umetna inteligenca ali 3D-tiskanje ne moreta povsem nadomestiti njihovega znanja in izkušenj.

Photo: Klemen Ilovar