To poletje na plaži beremo knjige regionalnih avtorjev, ki so vredne filma
Sonja Knežević
10 julija, 2025
Sonja Knežević
10 julija, 2025
Leta nisem marala knjižnih adaptacij s skoraj enako strstjo s katero sem brala romane, po katerih so bile posnete. Imela sem občutek, da je to nekakšna žalitev romana samega, saj če je tako dober, zakaj ga ne bi brali? Po mojem mnenju je film, še posebej, če je postal priljubljen, bralcu vzel užitek odkrivanja povsem novega sveta v svojem tempu. Da ne omenjam, da so me igralske zasedbe v adaptacijah priljubljenih romanov že večkrat razočarale. Kljub temu sem v zadnjem času začela knjižne adaptacije sprejemati kot dobro idejo, saj sem spoznala, da izbira ni nujno ali ali. Film lahko vidim kot dodatno priložnost, da uživam v knjigi, ki mi je bila všeč, medtem ko so knjige lahko moja priložnost, da bolje razumem svet filma. Sliši se bolj kot obojestranski win-win.
Sarajevo film festival je lani začel program CineLink Books z namenom okrepitve povezave med založniškim in avdiovizualnim sektorjem nekdanje Jugoslavije. Vsako leto izberejo nekaj regionalnih knjig, za katere menijo, da bi lahko bile odličen film ali serija. Ekranizacije romanov bi lahko bile odlična priložnost za regionalne avtorje, da dosežejo večjo domačo in mednarodno prepoznavnost, zato se tega projekta resnično veselim. Ožji izbor Sarajevo film festivala me je spodbudil k razmišljanju o lokalnih knjigah, ki so prav tako slikovite in vznemirljive kot film. Zato sem svoj poletni bralni seznam razširila z novimi naslovi, za katere menim, da bodo popoln spremljevalec na počitnicah, pa tudi v poletnih dneh, ki jih bom preživela doma.
V nadaljevanju si oglejte seznam knjig, ki se mi zdijo vredne filmske adaptacije, od tistih, ki so se uvrstile na CineLink Books seznam, do uspešnic, ki si jih osebno želim ogledati na velikem platnu.
Obožujem romane, ki spremljajo skupino neznancev v nenavadni situaciji, zame je to popolna formula za knjigo, ki je ne bom mogla odložiti. Zgodba spremlja tri ljudi, ki se na poti proti morju po naključju znajdejo v istem avtomobilu. Spoznamo Reljo, ki poskuša pobegniti od življenja v mestu in transakcijskega razmerja s starejšo žensko, Jano, ki potuje v rojstni kraj svojega pokojnega ljubimca, in Pepola, skrivnostnega moškega, čigar motive izvemo tekom romana. Na videz različni liki proti koncu potovanja ugotovijo, da imajo nekaj skupnega – vsi trije so nekoga ubili. Poleg tega, da zveni kot osnova za razburljiv film, je Balada o ubici i ubici i ubici zanimiva knjiga, ki jo boste brali z ekspresno hitrostjo.
Tudi poleti se v knjigah ne poskušam izogibati kompleksnim temam – predvsem zato, ker menim, da se knjige ne bi smele omejevati na banalnosti, kot so letni časi – Danka Ivanović pa se jih v romanu Prazne kuće dotakne s kančkom humorja, zaradi česar se zgodba zdi kot kozarec hladne vode na vroč dan. Gre za knjigo, ki je hkrati intelektualno zahtevna in berljiva, fluidno hipermodernistično delo, ki izstopa po obvladovanju jezika. Zgodba spremlja dekle, ki odrašča v majhnem, patriarhalnem okolju, kjer odstopa od konvencij. Je inteligentna in feministka ter odrašča v okolju, ki ne deli njenih vrednot. Vsaka “prazna hiša” v romanu simbolično predstavlja odsotnost ali praznino v njenem življenju, ki jo protagonistka poskuša zapolniti z notranjimi refleksijami ali zunanjimi dogodki. Ta roman je bil uvrščen v širši izbor za nagrado Štefica Cvek.
I onda opet, iz početka tretji roman priznanega pisatelja Filipa Grujića se je že od samega začetka upravičeno znašel na seznamu CineLine. Zaradi teme in tona si lahko ta roman živo predstavljam kot serijo, podobno moji najljubši domači seriji Jutro će promeniti sve. Roman spremlja mladega moškega na pragu tridesetih, ki je pravkar končal dolgoletno razmerje in se sooča z vsemi njegovimi posledicami. Razpet je med družino, prijatelji, dekleti in obveznostmi, v skoraj boleče realističnem in duhovitem opazovanju tridesetih let. I onda opet, iz početka so mnogi že poimenovali “prvi pravi milenijski roman srbske književnosti”, vendar verjamem, da bo všeč tako starejšim kot mlajšim generacijam.
Pitanje anatomije se začne z nenavadnim oglasom gospoda Florijana Bauerja, moškega, ki je pripravljen stopiti iz cone udobja in išče damo, ki bi mu božala hrbet (samo hrbet!). Florijan ženski zagotavlja diskretnost in dober zaslužek, Veronika Vinter, edina oseba, ki se odzove na oglas, pa vidi izhod iz svoje nezavidljive finančne situacije v nenavadni službi. Vendar si nihče od njiju ne more niti predstavljati sprememb, ki jih bo povzročila ta nenavadna zveza. Pitanje anatomije je zgodba o prijateljstvu, ljubezni in osamljenosti, v kateri morajo liki najprej razumeti sebe in svoje želje, da bodo končno lahko ljubili druge, kot si zaslužijo. Roman je poln upanja, sreče, ljubezni, a tudi žalosti in osamljenosti – saj je hrbet navsezadnje del telesa, ki se ga sami najtežje dotaknemo.
My Year Of Rest And Relaxation je hit roman o depresivnem dekletu, ki se poskuša soočiti s svojo kruto resničnostjo, in je navdušil mednarodno občinstvo. Na regionalni ravni je Katarina Mitrović napisala roman Sve dobre barbike, ki nas popelje v svet dekleta, ki je pravkar dopolnilo trideset let in se sooča z depresijo, strahom in frustracijami. Ta roman je duhovit, vznemirljiv in lahko berljiv ter nas spominja, kako pomembno je govoriti o svojih psiholoških težavah in se z njimi soočiti. Roman je oseben, a je napisan tudi “za vse”, v občutkih protagonistke se lahko najde vsak, ki živi, ustvarja in raste v sodobnem svetu. Imeli smo Barbie film in morda je čas, da posnamemo film o tistih razmršenih, polomljenih barbikah, ki jih mnogi ljudje obožujejo zaradi sentimentalne vrednosti, ki jo nosijo.
Kot otrok sem oboževala pravljice in basni, neresnične zgodbe, za katere sem nekako vedela, da so zakoreninjene v resničnosti in naših resničnih željah, upanju, a tudi bolečini. Zdaj obožujem nadrealizem, žanr, ki se po mojem mnenju morda ujema z otroškimi pravljicami. Roman Čovjek vuk pisateljice Mihaele Šumić se dogaja v namišljeni vasi Selvanto, ki si jo lahko predstavljamo kot oddaljen kraj v Južni Ameriki, a tudi kot katero koli majhno mesto v regiji, kjer vlada prikrito nasilje, ljudje so prestrašeni, sistem pa je pokvarjen. Po vasi se širijo novice o “volkodlaku”, ki mu domačini pripisujejo nesreče in mrtva trupla, ki se pojavljajo v okolici. Politična elita se ukvarja z igrami moči, cerkev prikriva lastne grehe, lokalni učitelj Don Alirio pa je pretresen, saj ne more nehati misliti na grozno noč, ki se je zgodila pred nekaj leti, noč, v kateri je izginila enajstletna Sabina Ordonez. Skozi mit o “volkodlaku” Mihaela Šumić prikazuje zlo v ljudeh, ki se hrani s strahom in predsodki.
Včasih se stvari, ki se dogajajo okoli nas, zdijo tako nadrealistične, grozljive in groteskne, da je naša edina iskrena reakcija smeh absurdu našega obstoja. S to temo se poigrava Edin Salčinović, ki v svojem prvencu črpa navdih iz popularne in šund-kulture, zgodbo pa prinaša z vidika novinarja črne kronike. Zgodba petih zgodb, ki jih vse uokvirja šesta, se dogajajo v Sarajevu. Odvijejo se bizaren umor vojnega veterana, neuspeli rop banke, primer pedofilskega morilca iz višjega razreda, umor soprogine matere iz razrednih razlogov in okultni umor iz strasti. Salčinović se vseh teh dogodkov dotakne z rahlim pridihom ironije, ki jih uspešno združuje s filozofskimi razmišljanji o naši realnosti in “grozi obstoja”.
Naj vas naslov in vesela naslovnica ne zavedeta, Strada fortunata ni muhast cestni roman – čeprav vsebuje nekaj elementov le-tega. Ta roman je zgodba o Magdaleni, uporniški in napredni mladi ženski, ki v zakonu z dominantnim in manipulativnim Vitezom izgubi svoj “jaz”. S svojim Vitezom se Magdalena poda na potovanje, ki se na prvi pogled zdi idilično, še posebej njenim prijateljicam, ki so preobremenjene z gospodinjskimi opravili in delom. Na tem potovanju imata par dobi tudi dva otroka, Magdalena pa se poskuša znajti v vlogi dobre matere. Njuno potovanje, ki je pravzaprav Vitezov pobeg pred vohuni, ki ga želijo ubiti, se ustavi v Londonu, kjer se soočita s kulturnimi razlikami. To je roman o ženski, ki jo ovira dominantni mož, ki poskuša ohraniti svojo družino, izpolniti pričakovanja drugih, a tudi najti svojo lastno pot. Na koncu jo ta prizadevanja pripeljejo v Zagreb, kjer bo končno samosvoja in odkrije moč svobode.