Vrnitev v preteklost na nostalgični razstavi o Zagrebškem velesejmu

V zagrebški Galeriji Modulor za javnost se odprla razstava ki bo med obiskovalci zagotovo navdušila in prebudila kanček nostalgije. In sicer razstava z naslovom Zagrebački velesajam 1956-1961. avtoric Lane Lovrenčić (Inštitut za umetnostno zgodovino) in Sonje Leboš (Društvo za interdisciplinarna in medkulturna raziskovanja) predstavlja Zagrebački velesajam v kontekstu petdesetih let prejšnjega stoletja v Zagrebu, na Hrvaškem in v Jugoslaviji. Obisk razstave je brezplačen, ogledate pa si jo lahko do 6. junija 2024.

Zagrebački velesajam 1956.-1961

Razstava podaja smernice za preučevanje družbenega, gospodarskega, (geo)političnega in prostorskega prispevka zagrebškega velesejma k razvoju socialističnega mesta in s tem (socialističnega) sveta. Zagrebački velesajam je locus močne refleksije globalne dinamike, ki se je v njem odrazila v času zaostrovanja politik hladne vojne, kot posledica delitve sveta na dva ideološka pola po drugi svetovni vojni, kapitalističnega in socialističnega. Po drugi strani pa je zagrebački velesajam povezal ta pola skozi vseprisotno potrošništvo in tekmovalnost v tehnološkem napredku, ki je impliciral in omogočal črpanje naravnih virov v doslej neprimerljivem obsegu. Tokratna razstava, prva v nizu razstav, ki jih bomo posvetili Zagrebačkemu velesajmu, obravnava obdobje od njegove otvoritve na desnem bregu Save do leta 1961, ki je prineslo formalizacijo gibanja neuvrščenih, gospodarsko stagnacijo, medtem ko so se obrisi Novega južnega Zagreba oblikovali v lokalnem kontekstu. – sta pojasnili avtorici razstave Lana Lovrenčić in Sonja Leboš.

Photo: Modna revija v paviljonu ZSSR, film “Boje i leptiri” (Zora film, 1960., režija: Frano Vodopivec). Izvor: HDA-Hrvatska kinoteka

Zagrebački velesajam je danes lokacija v Zagrebu, kjer se odvijajo različni dogodki, od Interliberja do zabavnih dogodkov za otroke, vendar vsebinsko ni koherentno, vse je zelo razpršeno, nepovezano in pravzaprav je to lokacija s številnimi paviljoni, ki so najeti za razne dogodke, brez načrta in programa. Zagrebački velesajam je žal izgubil pomen, ki ga je nekoč imel in užival. V družbenem, kulturnem in gospodarskem kontekstu Zagrebački velesajam danes nima takšnega pomena, kot ga je imel v času svojega poslovnega vrhunca, recimo v 50., 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je sejemska dejavnost zelo spremenila, ti letni veliki sejmi so izginili in pojavili so se specializirani sejmi, zato se je spremenil tudi njegov kontekst. – je izpostavila Sonja Leboš.

Zagrebački velesajam je danes velik družben, prostoren in kulturen vir, ki pa je premalo izkoriščen.

Seveda se veliko paviljonov uporablja za sejemske namene, za specializirane sejme in za športne vsebine, a veliko število paviljonov, kot je fantastični italijanski paviljon, je popolnoma neizkoriščenih. Potem pa kitajski paviljon, ta čudovita dediščina, ki nam jo je zapustila Ljudska republika Kitajska, iz leta 1956. Celotna ta dediščina in ta celoten prostor ima fantastičen kulturni potencial – poudarja Sonja Leboš in nadaljuje – V trenutku, ko se je Zagrebački velesajam preselil proti jugu, čez Savo, je postal eden največjih svetovnih sejmov, največji v Evropi in svetu. Poleg tega je imel pionirsko vlogo pri dvigu številnih držav v razvoju na svetovno prizorišče. Zato smo se letos osredotočili na obdobje med letoma od 1956 do 1961, ko je prišlo do pretoka kapitala v menjavi med Jugoslavijo in državami tretjega sveta; Afrike, Azije, Južne Amerike, veliko večja od menjave z državami vzhodnega bloka. Zagrebški sejem je odigral pionirsko vlogo pri dvigovanju držav tretjega sveta na oder svetovnega dogajanja.

Photo: Film “U vrtu čelika”, ZV 1959. Izvor: Hrvatska kinoteka

Na razstavi je predstavljen tudi čudovit spomin in osebna, človeška zgodba iz leta 1959 in prav artikulacija teh spominov bo avtoricam te razstave v nadaljnjem delu pomagala oblikovati način, kako potencial Zagrebškega velesejma tudi uresničiti, nadaljevati in razvijati naprej. Avtorice vabijo in pozivajo državljane, da se obrnejo na njih s svojimi pričevanji, povezanimi z Zagrebškim velesejmom, da se vse zbere v Arhivu Zagrebškega velesejma.

Photo: Ob odprtju kitajskega paviljona na jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu let 1956 II

Ne glede na to, da gre za razstavo, postavljeno v enem od kulturnih središč mesta Zagreb, je po svoji vsebini, vprašanjih in zaključkih obsežna in pomenljiva in bi jo morali obiskati vsi, ne le tisti, ki se še spominjajo tistih petdesetih let. to. Da bi se tudi mlade generacije končno zavedale pomena tega kompleksa v Novem Zagrebu. Razstava je koprodukcija dela več ustanov; Centar za kulturu Trešnjevka – Galerija Modulor, Institut za povijest umjetnosti (IPU), Udruga za interdisciplinarna i interkulturalna istraživanja (UIII) so jo v sodelovanju s  Centrom za kulturu Novi Zagreb skupaj realizirali kot prvo v nizu razstav, ki bodo Zagrebački velesajem kontekstualizirati skozi zgodovino.

Photo: Film “U vrtu čelika”, ZV 1959. II Izvor: Hrvatska kinoteka