Razstava pohištva v Sarajevu, ki nas s svojim vonjem in zvokom popelje v novo dimenzijo

V začetku maja se je v galeriji Umjetnička galerija Bosne i Hercegovine v Sarajevu odprla razstava Ensō bosansko-hercegovske oblikovalke Nataše Perković. Njen cilj je afirmacija pohištva kot kulturnega artefakta, zlasti domačemu občinstvu, ki še ni imelo priložnosti videti kosov iz treh predstavljenih kolekcij: Elle, Air in Zen. In ravno ko pomislite, da gre za klasično razstavo pohištva, naj ukradem vašo pozornost, ko vam povem, da je zasnovana z multimedijo.

Pohištvo spremljajo fotografije Natašinega dolgoletnega sodelavca Harisa Adžema, grafično oblikovanje Mirne Ptiček, nato zvočna instalacija Nenada Kovačevića, ki je leta beležil zvok gozdov v gorah okoli Sarajeva in po vsej Bosni in Hercegovini, ter vonj, ki ga je za ta dogodek ustvaril parfumer Adnan Lušija na osnovi lesnih not, pačulija in citrusnih poudarkov. Vse skupaj pa je pripovedovano skozi simbol ensō, ki v zen filozofiji označuje ročno narisan krog z eno potezo.

Večkratna in mednarodno nagrajena Nataša Perković je poleg tega, da je del svojega življenja preživela v Egiptu, diplomirala na oddelku za produkt dizajn na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in prve profesionalne korake naredila v Londonu ter kasneje v Italiji, nekaj časa pa je preživela tudi na Japonskem. Navdih je prisoten tudi v njenem delu, saj kot pravi kustosinja razstave Adna Muslija: “Ob opazovanju kosov pohištva, ki so prišli iz studia Perković, bi lahko pomislili, da so bili, tako kot ensō, ustvarjeni z upogibanjem lesa v eni sami potezi – njihova vizualna preprostost, odsotnost rezbarij in drugih okraskov, predstavlja estetiko lepega kot estetiko prefinjenega.“

Nataša to s svojimi kolekcijami tudi potrjuje, dela počasi, premišljeno in kolikor je le mogoče z zavedanjem o ekološki trajnosti, saj kot pravi: “Ko v času hiperprodukcije oblikuješ še en stol, mislim, da je pri tem treba imeti raison d’être.” Prizadevam si za razvoj izdelkov visoke estetske vrednosti, gojim zadržan umetniški izraz in se trudim, da ne podlegam trendom, prav zato, da se moji kosi lahko spopadajo s spremembami v življenju ljudi, ki jih uporabljajo, in s spremembami v prostorih, v katere so postavljeni.”

Še nekaj časa se bom ustavila pri simbolu ensō, ki predstavlja misel, da ni začetka ali konca. “To je tudi referenca na povezavo mojega dela z jugoslovansko moderno in bosansko-hercegovsko predvojno pohištveno industrijo, ki so jo vodili Šipad, Krivaja, Standard in druga javna podjetja,” mi pove Nataša, ki je s to razstavo želela postaviti platformo za razmislek o fenomenu sodobnega bosansko-hercegovskega pohištva, pri čemer poudarja dejstvo, da gre za prvo samostojno razstavo produktnega oblikovanja v muzejski ustanovi v Bosni in Hercegovini. “Veliko sem razstavljala v tujini na kolektivnih oblikovalskih razstavah in komercialnih sejmih, zelo redko sem razstavljala v Bosni in Hercegovini, samostojno pa nikoli. Zelo pomembno mi je bilo, da svoje delo celovito predstavim domači strokovni in širši javnosti, saj so kosi, ki jih izdelujem, večinoma izvozni, trgi v Bosni in Hercegovini in regiji so majhni, izdelki pa so cenovno visoko pozicionirani glede na našo kupno moč.”

Photo: Haris Adžem

Ključna je tudi kulturna vrednost pohištva, zlasti v zgodovinskem kontekstu naše regije. Kot oseba, ki je odraščala v nekdanji Jugoslaviji, Nataša poudarja privilegij, da je obkrožena z izjemno oblikovanimi domačimi izdelki, kot sta Iskrin telefon ali zložljive postelje Nike Kralja za vrtce. “Želela bi si, da bi domače občinstvo spoznalo ponovni vzpon pohištva iz BiH, in da bi to pohištvo, neko novo pohištvo, pa tudi drugi domači dizajnerski izdelki, našli svoje mesto v naših domovih.”

Photo: Haris Adžem

Zanimivo dejstvo je, da Oddelek za produkt dizajn na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu beleži velik porast deleža študentk. Del razstave je posvečen večji vključenosti žensk v oblikovanje, kar je Nataša poudarila s kolekcijo Elle, oblikovano po ženskih načelih. “Nima ravnih linij ali površin, je udobna, enostavna za uporabo in prilagojena gospodinjstvom in javnim prostorom,” pravi. Kolekcija je postala bestseller , ker, kot dodaja, “ženske pogosto sprejemajo ključne odločitve pri nakupovanju za svoj dom in družino.”

Photo: Haris Adžem

Medtem ko je kolekcijo Elle pripeljala do popolnosti, je pri Air eksperimentirala , Zen pa je nastal spontano, pri čemer so vsi trije razviti v istem slogu, a hkrati različni, njihov skupni imenovalec pa je poenostavljena umetniška zasnova, ki odraža trend. “Vsi kosi so ročno oblikovani, za človeško telo – udobni in izdelani po načelih trajnostnega oblikovanja. Uporablja se lokalni les, kot so hrast, jesen in ameriški oreh, zaščiten z oljem in voskom. Pohištvo je izdelano izključno z lesenimi spoji, z minimalno porabo materiala in standardnimi elementi. Združuje CNC obdelavo, klasične mizarske tehnike in ročno dodelavo, vse tri kolekcije pa so nastale z močno podporo razvojne ekipe blagovne znamke GoEs.”

Photo: Haris Adžem

Razstavo Ensō si lahko v sarajevski galeriji ogledate še dva dni, do 29. maja, in zelo priporočljivo je, da se prepustite tej večdimenzionalni izkušnji, ki se razteza v krogu skozi galerijski prostor v prvem nadstropju, “tako kot ensō,” mi pove Nataša. “Stoli iz kolekcije Elle so postavljeni kot klasične skulpture na dolgem belem podstavku.” Za vogalom nas presenetijo stoli Air, ki letijo v zraku, vrhunec pa predstavljata namizna pogrnitev Air in prototip oblazinjenega stola Air v indigo modri barvi, barvi znanja in intuicije. Tok razstave nas nato popelje v pomirjujoč, zen vrt, sestavljen iz podstavkov, napolnjenih z valovitim peskom, na katerem so postavljeni Zen stoli in kjer občutimo vonj po lesu in naravi.

Photo: Haris Adžem