Vsa vprašanja o raku dojk, za katera mislite, da jih nimate komu zastaviti
Tina Kovačićek
2 junija, 2025
Tina Kovačićek
2 junija, 2025
Z naslovnice majske številke Vogue Adria nas gleda Bianca Balti, supermodel, ki ne pritegne pozornosti le modnega sveta, temveč tudi veliko širše, zaradi globokega spoštovanja, ki si ga je prislužila s svojim pogumom pri soočanju z osebnimi zdravstvenimi težavami.
Serija naključnih srečanj konec leta 2022 je Bianco pripeljala do odločitve za genetski test (enega tistih preprostih testov sline), ki je pokazal, da je nosilka mutacije gena BRCA1. Takrat je izvedela, da ima 50-odstotno možnost, da v življenju zboli za rakom dojke, in 30-odstotno možnost, da zboli za rakom jajčnikov. Kot je povedala za ameriški Vogue, so ji rezultati “dali vpogled v prihodnost”. Takrat je bila Balti le nekaj let oddaljena od svojega 39. rojstnega dne, starosti, pri kateri je njena teta umrla zaradi izjemno agresivne oblike raka dojke. S podporo prijateljev, družine in zdravnikov se je mati dveh majhnih otrok istega leta odločila za preventivno obojestransko mastektomijo dojk. “Želela sem biti dober vzor svojim hčeram in poskrbeti za svoje zdravje,” je takrat delila svojo izkušnjo z Vogueom. Sporočilo, ki ga je poslala takrat (in nekaj let pozneje, ko je izvedela za raka jajčnikov tretje stopnje), je bilo pomembno za vsako od nas – skrbite za svoje zdravje! Glede na to, da je rak dojk prisoten v zdravstveni anamnezi moje družine, se pogosto sprašujem, kaj če! Upanje, da se to vendarle ne bo zgodilo, me nikoli ne zapusti (saj kako naj drugače živim), vendar je pomembno, skrbeti zase, se redno pregledovati in poskrbeti za svoje zdravje.
Povezano: Kako nas je Bianca Balti navdihnila z deljenjem svojega osebnega boja na družbenih omrežjih
Razširjenost raka dojke v regiji se razlikuje. Inštitut za javno zdravje Srbije “Dr. Milan Jovanović Batut” je v svoji najnovejši statistiki objavil, da je bilo v Srbiji od leta 2016 do 2021 letno zabeleženih povprečno 4480 novih primerov raka dojke, v tem obdobju pa je zaradi te vrste raka umrlo povprečno 1722 žensk, kar je tudi ena najvišjih stopenj umrljivosti v Evropi. Inštitut pravi, da je rak dojke najpogostejši maligni tumor, diagnosticiran pri ženskah v Srbiji, in tretji najpogostejši vzrok smrti pri ženskah v starostni skupini 45–64 let.
V Sloveniji je rak dojke drugi najpogostejši rak pri ženskah (po raku kože), zlasti v starostni skupini 50–74 let. Po podatkih Onkološkega inštituta Slovenije se incidenca raka dojke pri ženskah v Sloveniji v zadnjih 10 letih povečuje v povprečju za 1,9 % na leto, kar je povezano z boljšo diagnostiko in večjo ozaveščenostjo o samopregledovanju in preventivnih pregledih. Prav tako je bil v obdobju od 2017 do 2021 odstotek preživelih žensk, pri katerih je bil diagnosticiran rak dojke, 87,3 %, kar predstavlja znatno izboljšanje v primerjavi s prejšnjim obdobjem.
Po podatkih Inštituta za javno zdravje Federacije Bosne in Hercegovine je bilo v obdobju od leta 2013 do 2023 zabeleženo povečanje števila žensk, ki so obolele za rakom dojke – z 26,6 primera na 10.000 žensk v letu 2013 na 30,6 primera v letu 2023. Čeprav Hrvaška beleži naraščajočo incidenco; 2.928 novih primerov v letu 2021, se v zadnjih letih zmanjšuje tudi umrljivost, saj je bilo v letu 2023 umrlo 707 ljudi. Zahvaljujoč nacionalnim programom zgodnjega odkrivanja in večji ozaveščenosti o zdravju se rezultati zdravljenja postopoma izboljšujejo.
Skozi pogovore z zdravniki, psihologi in izkušenimi ženskami iz vse regije smo poskušali odgovoriti na ključna vprašanja o raku dojk, tista, ki jih morda slišimo manj pogosto, ali vprašanja, ki si jih ne bi upali zastaviti neposredno (zaradi strahu ali katerega koli drugega razloga).
Najprej, kaj če slišimo potrditev diagnoze raka dojke??
Marija Živković je pred tremi leti v Beogradu ustanovila Buđenje, organizacijo za podporo ženskam, potem ko je sama dvakrat zbolela za rakom dojke. Na kratko nam je povedala o svoji poti od diagnoze do okrevanja po bolezni. “Tudi s te razdalje, deset let pozneje, je težko z besedami opisati občutek, ko se ti v enem trenutku poruši ves svet – vse, kar ste bili, ste zgradili in načrtovali, izgine, ker vas morda nenadoma ni več. Strah, da bodo vaši otroci ostali sami, občutek krivde, ker ste vse naredili prav, in nemoč, da bi zavrteli čas nazaj in preprečili to bolečino. Naslednji mesec čakate na rezultate, ki bodo napovedali, ali imate še dve, tri ali pet let – in veste, da niti deset ne bi bilo dovolj, ker so otroci še majhni. Dneve preživljate z iskanjem žarka upanja, nečesa, česar bi se lahko oklenili. Vsako jutro, ko se zbudite, se soočite z diagnozo in kruto resničnostjo – saj vedno mislimo, da se to dogaja drugim. In potem tisti neznosen občutek krivde: Kako sem lahko dovolila, da se je to zgodilo meni?”
Kakšno je življenje po diagnozi raka dojke?
“Ko mine teh nekaj tednov sprejemanja, spoznaš, da nimaš izbire – stisneš zobe, primeš svoji dve sulici, vstaneš in greš v boj. Ne veš točno kako ali kam, ampak veš, da moraš iti naprej. In potem se nekaj zgodi. Pojavi se kakšen znak, neka beseda ali, kot v mojem primeru, nasmejana, močna, zdrava ženska, ki je že vse prestala. Takrat se zgodi prebujenje. Veliko olajšanje. V tistem trenutku prvič resnično verjameš, da prihodnost obstaja, da si dobil novo priložnost. Zaveš se, da je tisto, kar si doživel kot kazen, pravzaprav lahko blagoslov. In da ti niti en dan življenja ni zagotovljen – razen prisotnosti, ljubezni in miru v srcu. Takrat se začnejo velike spremembe, ki nas vodijo k boljši različici sebe. Cilj naše skupine je prav to – prebuditi in okrepiti vero v življenje, zmanjšati občutke strahu in osamljenosti, prinesti olajšanje, prebuditi željo po življenju, samozavest in prispevati k destigmatizaciji bolezni. Delimo izkušnje, informacije, tehnike in znanja, ki pomagajo premagati izzive – predvsem pa nudimo podporo, spodbudo in občutek skupnosti. Nismo žalostna skupina – ravno nasprotno.” (Marija Živković)
Nasvet za vse, ki bodo morda slišali potrditev te diagnoze.
“Najprej bi rada vse bralke prijela za ramena, jih dobro pretresla in jih priklicala: Pojdite na pregled … preventiva je ključna! Če je že prepozno in ste pravkar dobili diagnozo, je moj nasvet – ne bojte se smrti. Ker tako kot zdravje ne zagotavlja življenja, tudi bolezen ne zagotavlja smrti. Obkrožite se z vsem, kar vas podpira in navdihuje, saj je to za vas čas velikih sprememb. Te spremembe morda niso prijetne, vendar jih je treba sprejeti – saj vodijo do boljše različice sebe. Po velikem trpljenju nas čaka velika rast.” (Marija Živković)
Kaj pa, če podzavestno gojimo strah pred dotikom in že ob sami misli, da bi med samopregledovanjem pod prsti začutili nekaj nenavadnega?
“Res je, da se veliko žensk boji samopregledovanja dojk in tega, kar bi lahko odkrile. Za začetek je pomembno vedeti, da je treba samopregled opraviti med 5. in 15. dnem menstrualnega cikla oziroma po menstruaciji, saj so takrat dojke najmehkejše in je težje občutiti otečene bezgavke, ki jih je mogoče otipati pred menstruacijo. Koristno je tudi, da se skupaj z zdravnikom odpravite na ultrazvok dojk in spoznate svoje dojke, da se kasneje ne boste bali morebitnih sprememb, saj vam bo vse, kar boste otipali, takoj razložil. Bolje ko boste poznali svoje dojke, lažje boste opazili, če se pojavi kaj novega. Večina sprememb, ki jih ženske čutijo v dojkah, je benigne narave in to je vsekakor treba upoštevati. Če pa čutite kakršno koli spremembo, ki vam vzbuja strah ali sum, je priporočljivo, da se obrnete na zdravnika – radiologa, specializiranega za ultrazvok dojk in mamografijo.” (dr med.sci Dragana Đilas, radiolog-onkolog, Poliklinika Consilium Novi Sad)
Samopregledovanje: kdaj, kako, kako pogosto in kdaj začeti?
“Samopregledovanje dojk je priporočljivo šele po menstruaciji, med 5. in 15. dnevom cikla, vsake 2 do 3 mesece, začenši pri 20. letu starosti. Pomembno je poudariti, da samopregledovanje ni zadostno za diagnozo raka dojke, saj lahko v povprečju odkrije le tumorje, večje od 1,5 cm, kar ne spada več v kategorijo majhnih rakov dojke. V teh primerih je terapija običajno bolj agresivna, izidi pa bolj negotovi.”(dr med.sci Dragana Đilas, radiolog-onkolog, Poliklinika Consilium Novi Sad)
Mite o dojkah tet kako kako ločiti resnico od mita nam je pomagala razložiti dr. Una Delić iz Centar za dojku dr. Una Delić, iz Sarajeva.
Resnica: Gosto tkivo dojk je normalna anatomska sprememba. Lahko zmanjša občutljivost mamografije in oteži odkrivanje sprememb, vendar samo po sebi ni nevarno. Pogosteje se pojavlja pri mlajših ženskah. Pri ženskah z gostim tkivom je poleg mamografije priporočljiv tudi ultrazvok, ker lahko natančneje odkrije morebitne spremembe.
Netočno: Večina bulic v dojkah je benignih, kot so ciste, fibroadenomi ali spremembe, ki jih povzročajo hormonski vplivi. Vendar pa mora vsako novo spremembo, še posebej, če ne izgine z menstrualnim ciklusom ali je trda in nepremična, pregledati zdravnik.
Delno pravilno: Hormonska nihanja (na primer pred menstruacijo ali med menopavzo) lahko povzročijo občutljivost dojk ali nastanek bulic. Pri tem pa ne smete prezreti ničesar, kar je novo, boleče ali ne izgine s ciklom. Prav tako lahko dolgotrajna izpostavljenost povišanim ravnem estrogena poveča tveganje za razvoj raka.
Da, dejavniki tveganja vključujejo: družinsko anamnezo raka dojke, predhodne spremembe dojk, gosto tkivo dojk, dolgotrajno hormonsko terapijo, debelost, kajenje, nezadostno telesno dejavnost. Pomembno pa je omeniti: tudi pri ženskah brez znanih dejavnikov tveganja je možen pojav bolezni, zato so samopregledovanje in redni preventivni pregledi ključni za vse.
Nasveti za komunikacijo s strokovnjaki – kako ne podcenjevati lastnih skrbi, kaj vprašati in kaj imeti v mislih med prvim pogovorom s strokovnjakom, potem ko ste morda začutili nekaj nenavadnega?
Pogovor z zdravnikom je lahko stresen, še posebej, ko gre za zdravje dojk. Vendar je iskren in odkrit pogovor ključnega pomena za pravilno diagnozo in občutek samozavesti. Tukaj je nekaj predlogov, kako se pripraviti in kaj vprašati, po nasvetu dr. Une Delić.
Ne podcenjujte svojih simptomov. Jasno in natančno navedite, kaj ste opazili in kdaj. Uporabljajte besedne zveze, kot so: “Opazila sem spremembo, ki je prej nisem imela.” ali “Skrbi me, ker sprememba med mojim ciklom ne izginja.”
Vprašanja, ki jih lahko postavite:
Pripravite se vnaprej: Zapišite si datume sprememb, morebitne simptome, družinsko anamnezo (če je kdo imel raka dojke), pripeljite nekoga s seboj, če ste živčni – dodaten par ušes lahko pomaga, in če greste na mamografijo, se izogibajte deodorantom, ki lahko posnemajo sumljiv lažno pozitiven rezultat.
Imate pravico do drugega mnenja:Če menite, da vaš strah ni obravnavan, ni sramota poiskati drugo mnenje.
@biancabalti
Nihče v moji družini ni imel raka – ali to pomeni, da sem varna?
“Dejstvo, da v družini ni bilo primerov raka, še ne pomeni, da smo pred boleznijo varni. Genetska predispozicija lahko pride tudi po očetovi strani, kjer se morda sploh ni izrazila skozi bolezen, zato ženska samo na podlagi družinske anamneze brez genetskih testov nikoli ne more zagotovo vedeti, ali nosi mutacijo genov BRCA ali kakšnih drugih mutacij genov, ki povečujejo tveganje za raka. Obstajajo različne genetske mutacije, ki vplivajo na učinkovitost popravljalnih mehanizmov, ki popravljajo ali uničujejo celice, ki se napačno delijo ali imajo poškodovan DNK . Ti mehanizmi so pomembni za preprečevanje bolezni rak. Genetska predispozicija zagotovo povečuje tveganje za bolezen, vendar to ne pomeni, da bodo vse ženske, ki so nosilke, samodejno zbolele za to boleznijo. V primeru raka dojk obstajajo statistični podatki, da bo do 80. leta starosti kar kar 60 do 80 % žensk, ki nosijo gen BRCA 1, zbolelo za to boleznijo.” (Darja Molan, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija)
Tveganje pri mlajših ženskah in zakaj ni (le) bolezen starejših?
“Čeprav raka dojke najpogosteje diagnosticirajo pri ženskah, starejših od 50 let, ni izključno bolezen starejših. Pri mlajših ženskah, zlasti tistih z družinsko anamnezo raka dojke ali podedovanimi genskimi mutacijami, kot sta BRCA1 in BRCA2, se lahko tveganje znatno poveča. Poleg tega ima rak dojke pri mlajših ženskah pogosto agresivnejši potek in ga je zaradi gostejše strukture tkiva dojk lahko težje diagnosticirati, zaradi česar je spremembe težko odkriti z mamografijo.” (odgovarjajo iz združenja Europa Donna Hrvaška)
Kaj storiti, ko nekaj odkrijemo: kaj storiti najprej, na koga se obrniti, kako izgleda diagnostični postopek?
“Pri raku dojke je izjemno pomembno redno samopregledovanje za zgodnje odkrivanje. Če opazimo kakršne koli nenavadne spremembe – pa naj gre za odebelitev, bulico, izcedek iz dojke, spremembo oblike ali lege dojke ali bulo pod pazduho – se moramo nemudoma obrniti na ginekologa ali splošnega zdravnika. Po priporočilih Onkološkega inštituta Slovenije morajo biti ženske s sumom na raka dojk čimprej napotene v Center za bolezni dojk in biti pregledane v dveh tednih.
Diagnostični postopek vključuje mamografijo, punkcijo in ultrazvok. Biopsija je ključna za potrditev bolezni ali če se sum na raka potrdi, se pacientko napoti na onkološki inštitut na triažo, kjer se pregleda že obstoječe preiskave. Po tem, odvisno od vsakega posameznega primera, sledijo dodatne preiskave. Nato se multidisciplinarni konzilij odloči o nadaljnjem poteku zdravljenja – naj bo to kemoterapija, obsevanje ali operacija ter morebitna dodatna zdravljenja. Pomembno je poudariti, da se v 80 % primerov otipljive bulice izkažejo za neškodljivo tkivo, zato ni treba imeti takoj najbolj črnogledih misli. Prav zato je pomembno, da se čim prej obišče zdravnika – saj je, tako kot pri vsakem raku, zgodnje odkrivanje ključno za uspešno zdravljenje in okrevanje.
Pri rakih rodil je treba biti pozoren tudi na vse spremembe v telesu in skrite simptome. Ženske najbolje poznajo same sebe. Simptomi lahko vključujejo nenavadne krvavitve, krvavitve ob spolnih odnosih, bolečine v spodnjem delu trebuha, napihnjenost, ki traja dlje časa, nenamerno izgubo teže in podobno. Zato je pomembno, da v primeru znakov čim prej opravimo ginekološki pregled, saj je nekatere rake rodil zelo težko najti v zgodnji obliki. Npr. rak jajčnikov se kar v 80 % primerov odkrije že v razširjenem stadiju. Nosilke gena BRCA, ki se ne odločijo za preventivno odstranitev dojk ali jajčnikov, se v Sloveniji sledijo vsakih šest mesecev, da bi lahko čim prej odkrili morebitno bolezen.” (Darja Molan, predsednica Združenja Europa Donna Slovenija)
Praktični, empatični nasveti za podporo – kaj reči, česa ne reči, kako biti tam za nekoga, ki trpi za boleznijo?
“Podpora osebi z rakom dojke zahteva občutljivost in empatijo. Kar lahko rečemo, je: Mislim nate, Tukaj sem, če se želiš pogovoriti ali če kaj potrebuješ, Kako se danes počutiš? Dobro bi se bilo izogibati klišejem, kot sta: Bodi močna ali Vse bo v redu, saj lahko ti stavki zmanjšajo ali razvrednotijo občutke osebe z rakom dojke. Pomembno se je tudi izogibati dajanju neželenih nasvetov ali priporočil o alternativnih terapijah ali komentiranju videza, razen če je to iskreno in pozitivno. Najpomembneje je biti prisoten, poslušati in nuditi podporo brez vsiljevanja.” (svetujejo iz združenja Europa Donna Hrvaška)
V Srbiji se izvajajo vse diagnostične metode za pregled dojk. Večina zdravstvenih domov ima radiologa, ki lahko opravi ultrazvok dojk, večja mesta pa so opremljena tudi z aparatom za mamografijo. Za pregled je potrebno naročanje in napotnica, ki jo izda zdravnik splošne medicine ali ginekolog. Magnetna resonanca dojk se lahko opravi v državnih ustanovah na stroške Zavoda za zdravstveno zavarovanje, vendar le z napotnico – to jo lahko izda radiolog na podlagi predhodnih UZV ali mamografskih preiskav, ali pa onkološki kirurg, če oceni, da je to potrebno. Pacientke s sklenjenim zasebnim zdravstvenim zavarovanjem lahko termin za ultrazvok dojk rezervirajo tudi v zasebnih ambulantah, s katerimi ima njihova zavarovalnica sklenjen dogovor.
V Bosni in Hercegovini so pregledi pri osebnem zdravniku splošne medicine brezplačni, če imate urejeno zdravstveno zavarovanje. Zdravnik vam lahko izda napotnico za ultrazvok dojk ali mamografijo. V nekaterih kantonih obstajajo tudi organizirani programi za zgodnje odkrivanje raka dojk, zato se je vredno pozanimati v vašem zdravstvenem domu. V oktobru, mesecu boja proti raku dojk, številne klinike, zdravstveni domovi in nevladne organizacije ponujajo brezplačne ultrazvočne ali mamografske preglede. Informacije o takšnih akcijah so dostopne na lokalnih spletnih portalih, družbenih omrežjih ali neposredno v zdravstvenih ustanovah. V zasebnih ambulantah lahko pregled opravite tudi brez napotnice, vendar ti pregledi običajno niso brezplačni. Tudi če nimate nobenih simptomov, se priporoča letni pregled – ultrazvok do 40. leta starosti, nato pa mamografija. To je ena najboljših naložb v vaše zdravje.
Na Hrvaškem se izvaja Nacionalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki omogoča brezplačne mamografske preglede za ženske, stare od 50 do 69 let. Ženske v tej starostni skupini prejmejo vabilo na pregled vsaki dve leti. Nacionalni program zgodnjega odkrivanja raka dojk, ki ga izvaja Hrvaški zavod za javno zdravstvo (HZJZ), je bil uveden leta 2006 z namenom zmanjšanja smrtnosti zaradi raka dojk za 25–30 %, odkrivanja bolezni v zgodnji fazi ter izboljšanja kakovosti življenja obolelih žensk. Program zajema ženske, stare od 49 do 70 let, ki vsaki dve leti prejmejo povabilo na brezplačni mamografski pregled. Mamografija kot osnovna presejalna metoda omogoča odkrivanje sprememb v dojkah povprečno dve leti prej kot klinični pregled. Za ženske, ki niso vključene v ta program, kot so tiste mlajše od 50 ali starejše od 69 let, mesto Zagreb nudi brezplačne mamografske preglede prek mobilne mamografije. Za pregled napotnica ali zdravstveno zavarovanje nista potrebna, termin pa je mogoče dogovoriti preko e-pošte: [email protected]. Za dodatne informacije ali če niste prejeli vabila na pregled, lahko pokličete brezplačno telefonsko številko 0800 200 041 ali se obrnete na svoj županijski zavod za javno zdravstvo.
V Sloveniji deluje organizirani državni presejalni program DORA, ki na vsaki dve leti vabi ženske na preventivno mamografijo. Udeležba programa je več kot 77 odstotna in je leta 2024 odkrila 630 rakov dojk, večino v zgodnjih stadijih. Za vse ostale simptomatske ali visoko ogrožene ženske so na voljo centri za bolezni dojk po celotni Sloveniji. V Sloveniji je celoten proces, od odkritja bolezni do zdravljenja, zdravil in morebitnih rekonstrukcij, krit s strani zdravstvenega zavarovanja. Če obstaja sum na genetsko predispozicijo ali se pri ženski ugotovi, da je nosilka gena, se v okviru zdravstvenega zavarovanja testirajo tudi njeni bližnji sorodniki.