Psihobiotika in kako probiotiki za zdravje črevesja vplivajo na naše razpoloženje

Že dolgo ni skrivnost, da črevesje zmore več kot le prebavo: V zadnjih letih so številne znanstvene študije pokazale še posebej tesno povezavo med zdravjem črevesja in psihičnim počutjem. Zato ni veliko presenečenje, da probiotiki, živi mikroorganizmi, ki jih najdemo v fermentirani hrani ali prehranskih dopolnilih, prevzemajo vedno bolj zanimivo vlogo. Tudi tukaj raziskave kažejo, da le-ti ne podpirajo le prebave, temveč tudi razpoloženje. Toda kako deluje ta povezava? In ali je res tako preprosto: vzamete probiotik in se takoj bolje počutite?

Črevesje in razpoloženje sta povezana s tako imenovano osjo med črevesjem in možgani , pravi dr. med. Miriam Stengel, glavna zdravnica medicinske klinike/geriatrije na kliniki SRH Sigmaringen. Ta koncept sploh ni nov:Prvič ga je v 19. stoletju opisal dr. Beaumont, ki je preučeval, kako jeza vpliva na proizvodnjo želodčne kisline in delovanje želodca,pojasnjuje. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se raziskave vse bolj osredotočajo na nevrotransmiterje, ki se pojavljajo tako v možganih kot v prebavilih.

Črevesje in razpoloženje: Kako so čustva in mikrobiom povezani

Postalo je jasno, da lahko te snovi vplivajo na številne telesne funkcije, vključno s čustvenimi procesi. Tako imenovani črevesni mikrobiom, celota vseh mikroorganizmov v debelem črevesu, je v zadnjih letih prišel v središče raziskav. V zadnjih desetih letih so odkrili še en “organ” – črevesni mikrobiom, torej vse žive organizme, vključno z bakterijami, virusi in glivami, ki naseljujejo naše debelo črevo in na različne načine prispevajo k našim telesnim funkcijam , pravi Stengel. Mikrobiom trenira imunski sistem, pomaga pri obrambi pred patogeni, proizvaja protivnetne snovi in ​​vitamine – pa tudi nevrotransmiterje, ki lahko vplivajo tudi na možgane prek živčnega sistema. Probiotiki lahko posebej podpirajo ta mikrobiom, dopolnjujejo koristne bakterijske kulture ali spodbujajo njihovo rast. Na ta način bi lahko posredno vplivali tudi na čustvene procese, kot so razpoloženje, obvladovanje stresa ali motivacija.

Anastasia Shuraeva

Kaj so tako imenovani psihobiotiki?

Zdravo črevesje je torej ključni del zdravega telesa, spoznanje, ki sega v čas Hipokrata , kot pojasnjuje Stengel. Danes se to načelo ponovno odkriva – znanstveno podprto s sodobnimi raziskovalnimi metodami. V razpravi o čustvenem ravnovesju vse večji pomen pridobiva tudi izraz “psihobiotika”. To so specifični probiotični sevi bakterij, ki lahko ciljno vplivajo na psiho. Za to obstaja več študij na živalih, pravi Stengel, in vse več dokazov kaže, da lahko nekateri probiotični sevi bakterij, takrat imenovani psihobiotiki, pozitivno vplivajo na razpoloženje, stres in tesnobo. Pri tem vedno znova izstopajo nekateri sevi laktobacilov in bifidobakterij, dodaja. Študije so pokazale, da so zmanjšali tesnobno vedenje pri živalih, ublažili stres pri zdravih osebah in privedli do boljšega spanca. Pri bolnikih s sindromom razdražljivega črevesja so probiotiki z bifidobakterijami celo ublažili simptome tesnobe.

Te ugotovitve kažejo, da lahko probiotiki, če se uporabljajo ciljno, vplivajo tudi na čustveno ravnovesje. Vendar osnovni mehanizem še ni povsem pojasnjen. Stengel navaja, da se učinek doseže z modulacijo vnetnih procesov, nevronske aktivnosti in regulacijo stresnih hormonov, kot je kortizol, ter nevrotransmiterjev, kot sta serotonin in dopamin. Vse to se dogaja vzdolž osi med črevesjem in možgani. Pomembno pa je, poudarja zdravnica, da te ugotovitve izhajajo predvsem iz študij s specifičnimi skupinami in jih zato ni mogoče preprosto posploševati.

Ta dieta vpliva na vaše razpoloženje

Vsakdanje življenje igra pomembno vlogo tudi za zdravje mikrobioma – in s tem morda tudi za psihološko stanje. Zdrava prehrana je seveda dobra za zdravo telo, pravi Stengel. Vendar pa ni vsak trend primeren za vsakogar. Na primer, občasno postenje je lahko neprimerno za ljudi z obstoječimi boleznimi ali sindromom razdražljivega črevesja. Zato je uravnotežen in individualen pristop še toliko pomembnejši. Stengel priporoča raznoliko prehrano z veliko vlakninami, veliko sveže zelenjave, fermentirano hrano, kot so kefir, kislo zelje in kombuča, ter veliko tekočine. Za vsakogar je pomemben zadosten dnevni vnos tekočine (30 ml na kg telesne teže), raznolika, sveža, z vlakninami bogata in uravnotežena prehrana, zavestno prehranjevanje v mirnem in sproščenem vzdušju, fermentirana hrana, rituali uporabe stranišča, zadostna telesna aktivnost in vsakodnevna sprostitev. Celosten pristop je v vsakem primeru najboljši za razpoloženje.

Ko že govorimo o celostnem pristopu: Za Stengel ni dvoma, da so probiotiki lahko del celovitega zdravljenja. Ja, to res vidim tako. Vprašanje je le, ali moramo probiotike kupovati v lekarni ali pa lahko naš mikrobiom zdravo gojimo z ustrezno prebiotično in probiotično prehrano.. Kakorkoli že, zanjo je nedvomno, da lahko črevesni mikrobiom vpliva na naše telo tako negativno kot pozitivno.

To jasno pove: Probiotiki za zdravje črevesja lahko pozitivno vplivajo tudi na čustveno ravnovesje, vsaj če se uporabljajo ciljno in kot del zdravega načina življenja.

Vogue.de