Tradicionalna japonska večerja preprečuje pridobivanje telesne teže in izboljšuje kakovost življenja

Japonska kultura nam je lahko v marsičem zgled, zlasti ko gre za življenjski slog, prehrano in dolgoživost, pri čemer uživa podporo strokovnjakov. Dovolj je povprašati dr. Vicenteja Meruja, strokovnjaka za medicino proti staranju iz klinike Sha Wellness, ki z veseljem pripoveduje o svojih številnih potovanjih na Japonsko v iskanju navad, povezanih z dolgoživostjo in kakovostnim življenjem. V svoji knjigi Mladi v vsaki življenjski dobi še posebej izpostavlja eno izmed njih, hara hachi bu, načelo, po katerem naj bi pojedli 80 % količine, ki bi si je sicer želeli. Tako vzdržujemo zdravo kalorično ravnotežje in pustimo prostor za nepredvidene situacije ali trenutke, ko se morda malo bolj sprostimo za mizo.

Ker strokovnjaki za dolgoživost to navado štejejo za zgled, je še posebej zanimiva tudi zgradba tradicionalnega japonskega obroka, ichi-jū-san-sai. O tem je japonska avtorica Akemi Tanaka pisala v svoji knjigi Chōwa, ki je pritegnila pozornost ljubiteljev gastronomije. V knjigi, ki razmišlja o doseganju ravnovesja in skladnosti v majhnih življenjskih podrobnostih, hrana izstopa kot močno sredstvo za dosego tega cilja. Avtorica poudarja japonsko tradicijo “manj je več”, zato sta spoštovanje izvornega okusa živil, uživanje sezonskih dobrin in teženje k ravnovesju temeljni praksi. “Jesti uvožene jagode sredi zime velja za vrhunec neresnosti in razsipnosti,” pravi. Govori tudi o ichi-jū-san-saiju, “japonskem meniju, ki ga sestavljajo juha in tri jedi ter majhna skodelica riža. To je formula, ki je lahko popolna tako za večerjo kot za kosilo.”

“Glavna jed zagotavlja beljakovine, pri čemer je na krožniku skoraj vedno riba namesto mesa. Drugi jedi vključujeta tofu, korenček, redkev, korenino repinca ali drugo sezonsko zelenjavo ali izdelke iz soje, ob tem pa še tsukemono (japonsko vloženo zelenjavo),” pojasnjuje. Nutricionisti dejansko podpirajo takšna razmerja in jih vidijo kot dober izbor pri načrtovanju kosila in večerje. Na primer, nutricionistka Cristina Barrous pravi o tem meniju: “Zdi se mi popoln: zelenjava ima vlogo, ki zavzema velik del obroka. Vloženo zelenjavo smatram za ključno, saj v prehrano vnaša probiotike,” razlaga.

Fotografija: Bruna Gomes

Juha kot predjed

Začeti kosilo ali večerjo z juho je odlična ideja. Tanaka, denimo, omenja, da Japonci pozimi pogosto pripravijo bučno juho, ki traja več dni in služi kot priloga vsakemu večernemu obroku. Pogoste so tudi miso juhe. Za tiste, ki si želijo zahodne različice tega menija, bi bila dobra možnost priljubljena kostna juha, polna kolagena, ali tradicionalna zelenjavna osnova. Kot nam je pojasnila psihonutricionistka Itziar Digón, je začeti obrok z juho dober način, da pomirimo želodec in dosežemo občutek sitosti, kar nam omogoča, da jemo mirneje in brez pretiravanja. “Topla juha se dojema kot nekaj prijetnega. Uživanje toplih napitkov ustvarja občutek ugodja, pripravimo pa jo lahko tudi iz ostankov živil, kar je obenem trajnostno,” poudarja.

Beljakovine, zelenjava in malo hitro absorbljivih ogljikovih hidratov

Ta japonski meni navadno vključuje majhno skodelico riža, kar je edini vir hitro absorbljivih ogljikovih hidratov, ki jih pojasnjuje Akemi Tanaka. Kar zadeva beljakovine, poudarja, da skoraj vedno prihajajo iz rib in ne iz mesa. “Washoku kuhinja se izogiba predelanim sestavinam, kot so določene vrste mesa ali sira, in vsebuje zelo malo sladkorja. Po mnenju strokovnjakov tovrstna prehrana vpliva na dolgoživost japonskega naroda.”

Zvečer lahko riž tudi izpustite

Čeprav ta tradicionalna formula vsebuje majhno količino riža, ga je, kadar gre za večerjo in si želimo shujšati, bolje izpustiti, saj so ti hitro absorbljivi ogljikovi hidrati vir energije, ki se, če je ne porabimo, lahko pretvori v maščobo, kar se ponoči pogosto zgodi. Druga možnost je, da ga nadomestimo z manjšo porcijo rjavega riža, ki bolj nasiti in vsebuje več vlaknin.

Dodatna vrednost: vložena zelenjava

Vključevanje vložene zelenjave v obrok je zagotovo ena tistih točk, ki jih strokovnjaki za prehrano najbolj izpostavljajo ravno zato, ker je naravno vložena zelenjava, z malo sladkorja in malo soli, zanimiv vir probiotikov za nego mikrobiote in izboljšanje prebave. Vložena zelenjava vsebuje pomembno število bifidobakterij in pomaga pri dobrem delovanju črevesja. Vse to vodi tudi do dodatnega učinka, ki nam je všeč: njenega čistilnega delovanja na naš organizem in kožo. “Dobro delovanje črevesja pripomore k naši prebavi in posledično k absorpciji hranil ter pravilnemu ritmu v črevesju, kar je uravnoteženo in lahko na nek način pomaga pri preprečevanju kopičenja toksinov,” pojasnjuje dr. Mar Mira.

vogue.es