Obiskala sem Prada Rong Zhai v Šanghaju in navdušila me je atmosfera znanega filma v interierju

Ostalo mi je le še nekaj ur do poleta nazaj v Evropo, odločitev, kako jih bom preživela, pa je med drugim padla na obisk Prada Rong Zhai, arhitekturnega dragulja, ki ga v Šanghaju nisem želela zamuditi.

Posebej me je v Šanghaju, kot mestu, navdušilo prav to, kako so ti ostanki zgodovine nekako zaklenjeni, skoraj mumificirani, med visokimi nebotičniki in najnovejšo LCD tehnologijo. To „mesto prihodnosti“, kot ga imenujejo, neusmiljeno napreduje in se pri tem nikomur ne opravičuje, količina svetlobe in ekranov, na katerih se predvajajo najnovejši oglasi svetovnih znamk in nas hranijo z vizualnimi dražljaji, ki jih nismo iskali, pa je na nek čuden način, upam si reči, impresivna.

Povezano: Preživela sem dan v Šanghaju z Wallaceom Chanom, umetniškim genijem, ki na novo opredeljuje idejo nakita

Med temi koščki prihodnosti se skrivajo tudi omenjeni sledovi preteklosti. Eden takšnih je Prada želela ohraniti, ko je zasnovala projekt Prada Rong Zhai. Prada je vedno našla inspiracijo v umetnosti, posebej v arhitekturi. Razumevanje praktičnih, komercialnih in zgodovinskih vidikov stavb je ključ našega dela, saj hkrati raziskujemo sodobno arhitekturno inovacijo, pri tem pa skrbno varujemo zgodovinsko dediščino, je nekoč povedala Miuccia Prada, pri čemer je izpostavila Kitajsko kot državo, ki je zavzemala pomembno mesto v Pradini domišljiji. Ko so se naše kulturne aktivnosti širile, tako skozi modno hišo kot Fondazione Prada, smo iskali priložnosti, da svoja arhitekturna in druga umetniška raziskovanja ponovno razširimo proti Kitajski.

Courtesy of Prada Fondazione

To jih je pripeljalo do Rong Zhaija, zgodovinskega lokala, ki je bil leta 2017 odprt kot eden bolj zanimivih kulturnih lastnin slavne modne hiše. S projektom Prada Rong Zhai smo ustvarili nekaj novega skozi skrbno vračanje v preteklost. Da bi revitalizirali to čudovito rezidenco, smo uporabili strokovno znanje, pridobljeno pri restavracijah Galerije Vittorio Emanuele II v Milanu in palače Ca’ Corner della Regina v Benetkah – enako pozornost do detajlov in izvedbe, po kateri so naši produkti znani – ter jo povezali z delom kitajskih akademikov in mojstrov ter ustvarili pristno medkulturno sodelovanje, je povedala Miuccia o obnovi tega zanimivega projekta.

Courtesy of Prada Fondazione

Povezano: Moje prvo potovanje na Kitajsko je zaznamoval Deji Art Museum s popolnoma novim pristopom k umetnosti in muzejem

Ena najlepših stavb v Šanghaju

Rong Zhai je ena najlepših zahodnjaških vil v Šanghaju, zgrajena med letoma 1899 in 1910, danes obnovljena in odprta zahvaljujoč Pradi. Ime nosi po enem izmed svojih najpomembnejših lastnikov, industrijalcu Yungu Tsoong-Kingu, ki je tam živel z družino v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Izvorno je pripadala nemškemu lastniku, kar pojasnjuje njen zahodnjaški Beaux-Arts stil. Yung jo je kupil leta 1918 in jo dal preurediti, združujoč zgodovinske stile z zgodnjimi art déco elementi. Hiša je bila dom njegove velike družine in pomembno družabno središče s plesno dvorano, sprejemnimi prostori in številnimi elegantnimi saloni. Vila s prepoznavno rdečo kupolo, obdana z bujnimi vrtovi, je primer vrhunske arhitekture in obrtniške izdelave tega obdobja. Posebej smo vztrajali pri ohranjanju subtilnosti hiše, z izogibanjem se kičasti pretencioznosti. Nismo želeli ustvariti podobe luksuznega doma. Delo na ohranjanju njenih nežnih odtenkov, ob spoštovanju izvornih materialov in procesov, je navdihnilo ekipo obrtnikov, da posnemajo svoje predhodnike, katerih imena so neznana, a katerih delo se s tem spoštuje in ponovno oživlja.

Za obisk te umetniške hiše se je treba najaviti vnaprej, saj je dnevno število obiskovalcev omejeno, vendar se čakanje splača, ker je arhitekturno res nekaj posebnega v tem velemestu. Najbolj me je navdušil avtentičen prostor, večinoma brez pohištva, a z idejo, da se tukaj prirejajo razstave, predstavitve in druge oblike izmenjav, ki prikličejo živo dinamiko mesta. Sama sem naletela na razstavo A Kind of Language: Storyboards and Other Renderings for Cinema, ki je po premieri v milanskem Osservatoriju Fondazione Prada v Šanghaj pripeljala več kot 500 del, nastalih med letoma 1940 in 2024, avtorjev, kot so Wes Anderson, Almodóvar, Chaplin, Hitchcock, Miyazaki, Scorsese, Spielberg, Jodorowsky in številnih kitajskih ter mednarodnih umetnikov.

Mi Shang Prada Rong Zhai je vredno doživeti

Posebej me je zanimalo videti Mi Shang Prada Rong Zhai, odprt marca letos kot prvi samostojni fine dining prostor znamke v Aziji, nastal v sodelovanju z legendarnim režiserjem Wongom Kar Waijem. Restavracija združuje italijansko eleganco, kitajsko estetsko tradicijo in Wongovo prepoznavno filmsko poezijo. Koncept je navdihnjen s filatelistično idejo Tête-bêche – zrcaljenje in prepletanje dveh kultur. Ta tema je očitna v interierju, ki združuje Pradine umetniške kolekcije, kitajsko starinsko pohištvo in skrbno rekonstruirane detajle vile ter ustvarja prostor, ki izgleda kot filmska scenografija.

Courtesy of Prada Fondazione

Mi Shang Prada Rong Zhai ponuja popolnoma novo vrsto gastronomskega doživetja, od poznega zajtrka do večerje, z ustvarjalnim menijem, ki združuje italijanske in kitajske okuse. Podpisuje ga chef Lorenzo Lunghi (Ristorante Torre), medtem ko slaščičarsko izkušnjo vodi svetovno nagrajeni pastry chef Diego Crosara (bivši slaščičar italijanske nacionalne kulinarične reprezentance in od 2018 kreativni direktor slaščičarstva v Marchesi 1824, znamki znotraj Prada Grupe).

Vsaka sobana v vili; od Pastry Shopa in The Caffèa do knjižnice in intimne dining sobe, je zasnovana kot samostojno vizualno poglavje, kjer se italijanski in šanghajski vplivi srečujejo kot kadri iz Wongovih filmov. Meni osebno najbolj očarljiv, kot da bi dejansko zakorakala v njegov legendarni film In the Mood for Love, ki ga obožujem.

Courtesy of Prada Fondazione

Hodnik deluje kot sugestiven prehod, ki potopi goste v romantično atmosfero filma. Ritmičen niz stropnih luči prikliče Wongove vizualne podpise, medtem ko dela iz serije Rising Clouds, Blooming Flowers, izdelana s tradicionalno kitajsko tehniko lesoreza, vnesejo zgodovinsko in umetniško globino. The Pastry Shop združuje klasično in domiselno italijansko slaščičarno, z ročno izdelanim pohištvom iz češnjevega lesa, navdihnjenim s Pradino prvo milansko trgovino iz leta 1913. Vitrini ponujata reinterpretirane italijanske sladice, kot so Cassata, Delizie al Limone in Tiramisù in s tem zfružujejo tradicijo, umetnost in sodoben dizajn.

V središču Mi Shanga gosti kavarna The Caffè, ki združuje goste okoli elegantnega bara, ki so ga izdelali lokalni obrtniki, intimna soba The Study pa ponuja povezavo z vrtom in teraso z redkimi zbirateljskimi predmeti in skrbno izbranim pohištvom. Knjižnica združuje kulturne vplive Šanghaja in Milana s knjigami o kitajski obrti, dekorativni umetnosti in italijanskem oblikovanju, vključno z muranskim steklom, prostor pa plemenitijo umetniška dela iz serije Rising Clouds, Blooming Flowers.

Courtesy of Prada Fondazione

The Dining Room, ki se nahaja v osrčju Mi Shanga, izžareva romantično in nočno vzdušje, ki vzbuja dialog med filmom In the Mood for Love in prefinjeno estetiko Prade. Jedilnik ustvarjalno združuje italijanske in kitajske tradicije, od raviolov s kitajskimi sestavinami do vitello tonnata in račjih prsi s citrusi, kar ustvarja dinamično harmonijo okusov. Čeprav na žalost nisem našla sedeža v nobeni od teh sob (rezervacije je treba opraviti več tednov vnaprej), sem jih preletela z ogledovanjem in sprehodom ter izkušnjo rezervacije mize dodala na seznam razlogov, zakaj se vračam v veličastni Šanghaj.

Photo: Courtesy of Prada Fondazione