Poročna obleka v maniri Jackie Kennedy in zgodovinska lokacija sta naredili zadrsko poroko posebno
Minimalističen pristop k dekorju z veliko premišljenimi detajli
Tina Kovačiček16 oktobra, 2024
Minimalističen pristop k dekorju z veliko premišljenimi detajli
Tina Kovačiček16 oktobra, 2024
Začetek septembra je bil za Josipo Skoblar in Antonija Asanovića poseben, pravljična poroka, ki se je odvila v zadrskem Arsenalu, nekdanjem skladišču vojaške flote iz 16. stoletja (nadgrajenem v 18. stoletju), pa je obeležila začetek njune skupne plovbe.
Pravljična poroka je odraz osebnosti in okusa neveste, ki je tudi organizatorka in je njun dan načrtovala mesece vnaprej, saj kot pravi sama, organizacija dogodkov ni le nekaj, kar počne, ampak v čemer neizmerno uživa. Rada imam ustvarjalnost in vsaka podrobnost je imela svoj pomen. Vsaka roža, vsaka glasbena nota, sedežna garnitura – vse je bilo skrbno načrtovano, da bi ustvarili popolno harmonijo dneva. Glede na to, da se ukvarjam z event managementom, je bil to zame veliko več kot le osebni dogodek – je bila uresničitev vizije, ki odraža najino skupno energijo, mi o poroki pripoveduje Josipa, za katero je že od začetka vedela , da ne bo klasična. Zamislila sta si jo kot intimen dogodek, poln osebnih podrobnosti, brez veliko tradicionalnih elementov. Želela sva, da je vse sproščeno, a s pridihom elegance in da vsak trenutek odraža naju dva, najin stil in najino zgodbo. Pomembno nama je bilo ustvariti vzdušje, v katerem se gostje počutijo prijetno in svobodno, bolj podobno prijateljskemu srečanju kot uradnemu obredu.
Josipa in Antonio sta odraščala v podobnih okoljih, v svetu, kjer imata šport in strast do uspeha posebno mesto. Njuna očeta Aljoša Asanović in Josip Skoblar sta znana imena v svetu nogometa, naključno srečanje na neki prireditvi (kjer je bil v ozadju nogomet) pa jima je prineslo nekaj več kot skupno zgodbo o športu, mi pove Josipa, odkrila sva medsebojno povezanost, ki je prerasla v ljubezen. Nogomet je od takrat vedno ostal del najinih življenj, še bolj kot to pa naju povezujejo skupni pogledi na življenje in medsebojna podpora pri vsem, kar počneva.
Zadar je bil mesto poroke, Josipa pa je poleg tega, da je vse oblikovala in se estetsko dotaknila vsakega detajla, posebno pozornost posvetila tudi izboru poročne obleke na svoji poroki – beograjska oblikovalka Dragana Ognjenović je bila njena intuitivna izbira. Že ob vstopu v Draganin studio sem bila navdušena nad pristopom, estetiko in Draganino predanostjo. Ideja je bila ustvariti komplementarne kose, ki bodo v danem trenutku sestavljali poročno obleko.
Nevesta je prispela v Katedralo sv. Stoshije v prepasani brokatni plaščni obleki, nežnega bisernega odtenka, prečiščenih linij, z edinstvenim, globokim razporkom na rokavih, ki je razkril biserno zapestnico harmonične barve. Svečana, a preprosta, dolga tančica brez detajlov je prekrivala obraz in dopolnjevala svečano silhueto. Ganljiv vstop neveste in njenega očeta je spremljala glasba opernega pevca. Tudi v tem primeru se je minimalistični pristop izkazal za zmagovalno kombinacijo, k čemur je prispeval tudi poročni šopek, sestavljen iz slapov popolnoma belih orhidej.
Ob koncu slovesnosti je nevesta prišla iz katedrale v midi obleki s kvadratnim izrezom, tankimi naramnicami, s krajšo nazaj vrženo tančico, ki je razkrivala biserno ogrlico in z dodanim šopkom iz brokata in tila, ki ga je lahko po potrebi odstranila z obleke. Vsak kos in modni dodatek je skrbno premišljen, da deluje v različnih trenutkih in naredi obleko drugačno. Čevlje z ekstravagantno peto nenavadne silhuete je oblikoval Amine Muaddi. Koktajl zabava je potekala v The Garden Lounge ob plesnih taktih DJ-ja. Za to priložnost je nevesta namesto vlečke ob obleki nosila pripadajoč dolg pas, zavezan na spodnjem delu hrbta.
Večerja in zabava sta potekali v Arsenalu, znameniti zadrski stavbi z bogato zgodovino. V drugi svetovni vojni je bil Arsenal precej poškodovan, po obnovi pa je postal osrednji multikulturni kraj Zadrčanov in njihovih gostov , z mano svoje vtise o sami lokaciji deli Josipa. Za vstop v Arsenal je izbrala obleko A kroja, dopolnjeno z bogato gubo na sredini krila, s stranskimi žepi. Globok, a diskreten izrez na hrbtu so obrobljale svilene naramnice v nežni vaniljevi barvi, usklajene z barvo obleke. Konture ob mirovanju so urejene, medtem ko se ob gibanju razkrije volumen obleke, idealen za prvi romantični ples mladoporočencev, opisuje svojo zamisel oblikovalka Dragana Ognjenović, ki je nevesto po polnoči preoblekla v dolgo obleko mlečno bele barve iz finega, težkega krep materiala z dvignjenim ovratnikom, ki se konča z dolgim trakom, ki je krasil hrbet. Tudi ta obleka je pritegnila poglede na plesišču, simpatično dodaja Dragana.
Za dekoracijo Arsenala je Josipa izbrala intimno vzdušje s tisoč svečami iz morske soli, položenimi na bele platnene prte. Pristop k okraševanju je odraz želje po čim bolj naravnih materialih, zato se je sol v funkciji dekoracije vsilila kot povsem inovativna, a logična ideja, mi pojasni. Razigran tloris so sestavljale dolge mize za po 40 gostov, posebno doživetje pa je bil pogled na visok strop Arsenala, na katerem je bilo postavljenih 100 kristalnih lestencev različnih dizajnov. Igra svetlobe in senc, veliko število gorečih sveč in sij kristalnih lestencev so ustvarili čarobno vzdušje, začinjeno z dobro zabavo, v kateri so mladoporočenca in njuni gostje uživali pozno v noč.
Za poročne fotografije je zaslužna Martina Škrobot, Josipova dolgoletna sodelavka in prijateljica. Josipa, ki je poznala njeno delo, ji je popolnoma zaupala. Celotno ozračje je bilo naelektreno. Vladala je neverjetna harmonija med eleganco prostora in surovimi, iskrenimi čustvi vseh prisotnih. Skupina je odigrala pomembno vlogo pri določanju tona in ustvarila energijo, ki je vse držala na trnih. Z moje perspektive zajemanje teh trenutkov ni bilo le delo – bilo je praznovanje ljubezni, prijateljstva in ustvarjalnosti. Vsak kader je bil prežet s čustvi dneva, smehom, navdušenjem in intimnostjo trenutkov, ki so jih preživeli Josipa in njeni najbližji. Biti del njene zgodbe, za objektivom, ni bila le služba, ampak tudi privilegij, Martina mi o poročni izkušnji pripoveduje iz svojega fotografskega zornega kota, sploh ker so bile tokrat njene stranke predvsem prijateljice.
Photo: Martina Škrobot Photography