Pogovarjali smo se o trendih v arhitekturi in možnosti VR ogleda projektov, vznemirljivi novosti na trgu

Pred dvema letoma so se Jelena Babić, Anita Krmek in Marja Mia Kolendić odločile, da v Zagrebu ustanovijo arhitekturni atelier Salon33. Bilo je logično nadaljevanje dolgoletnega prijateljstva in sodelovanja ter izkušenj z različnih pozicij; v korporacijah, klasičnih arhitekturnih birojih, tudi v izobraževanju.

Če sem povsem iskrena, je odločitev za združitev v eno podjetje, odločitev za partnerstvo v pravem pomenu besede, precej podobno ljubezenskemu. Namesto nenehnih klicev in elektronske pošte sedaj sediva skupaj v pisarni in veva, da lahko računava druga na drugo, kot popravek, podpora ali preverjanje ideje. Druga drugi dopuščamo individualnost in lastne metode dela, a vedno gledamo proti istemu cilju. Da bi to dosegle, vlagamo veliko truda v kakovostno komunikacijo in s tem zapolnjujemo kreativne blokade, lajšamo odločitve ali le prisluhnemo, ko se pojavi potreba., za Vogue Adria govorijo te tri prikupne dame, ki imajo vsaka svoje naravne preference glede vrste projektov, na katerih se dela v pisarni, delujejo pa tudi zunaj pisarne. Anita je odlična slikarka (čakamo njena prvo razstavo!), Jelena svoj prosti čas preživlja s knjigo in knjižnim klubom, Marja pa je modna poznavalka v kolektivu (s tem ji pošiljamo poziv, da prične podcast).

Vsak od projektov, na katerih delajo, je sestavljanka, ki jo je treba še sestaviti. Strinjajo se, da so koščki arhitekturne sestavljanke nekoliko bolj kompleksni od fizične in vključujejo ljudi s svojimi specifičnimi lastnostmi in okusi, kulturo blagovne znamke, načrtovalsko dokumentacijo, značilnosti lokacije, njeno zgodovino, lego, orientacijo in še veliko, veliko več.Uživamo v procesu zmanjševanja možnosti s ciljem, da na koncu ne obstaja nobena druga možnost kot ta, do katere smo prišle. Če parafraziram Arraveno, ‘gre bolj za natančno postavljanje vprašanj, kot za odgovore’. Naš končni cilj in nagrada je, ko naročnik oziroma uporabnik prostora pove, da se v tem prostoru počuti dobro. Funkcionalnost prostora je zakon, o lepoti pa se da razpravljati. Vsakodnevno se ukvarjamo z različnimi tipologijami, večinoma družinskimi hišami in vsemi vrstami interierjev – stanovanjskih, poslovnih, trgovskih itd. Čeprav je nujno, da v naši pisarni ‘vsi vse vedo’, projekte izbiramo oziroma dodeljujemo glede na osebne želje, ki so zelo različne. Tako v projekt združimo prednosti vseh, usklajene v edinstvenem paketu.

Njihovi najljubši projekti so tisti z zelo specifično nalogo. Včasih je to zgodovinsko bogato okolje lokacije, specifične potrebe in bivalne navade investitorjev, zadovoljevanje samosvojega sloga ali geometrično zahtevne parcele. S kombiniranjem različnih plasti zahtevnosti naloge, nastajajo bogatejše in kreativnejše rešitve. Naši projekti pokrivajo različne ravni, od urbanističnih do interiernih, vendar vedno implementirajo skupen pristop; prepoznati vrednost danega in poimenovati vse potrebe investitorjev, da bi dobili edinstveno rešitev, ki ustreza samo tistemu kraju, času in uporabnikom , pojasnjujejo.

Novost v njihovi kreativni ekipi in na trgu nasploh je uvedba virtualnega ogleda projektov. Strankam ponujajo možnost gledanja skozi VR očala, s čimer se stranka sprehodi skozi svoj prostor, še preden je ta fizično realiziran oz. resničen in tako dobi jasnejšo, oprijemljivejšo sliko prihodnosti. Nekaj, kar je bila nekoč skica na prtičku, z današnjo tehnologijo postane virtualni prostor. VR očala smo kupili predvsem iz lastne intelektualne radovednosti, vendar je hitro postalo jasno, da je takšen način dela za stranke pomemben korak v končnem zadovoljstvu projekta. S postavitvijo projektov v programu Enscape naših partnerjev iz Digital Media smo naročnikom omogočili večji nadzor nad končno rešitvijo. Opcija nam je omogočila tudi večjo možnost raziskovanja prostorskih možnosti in hitrejše učenje. Tehnologija je danes omogočila boljšo vizualizacijo tega, kar bo nastalo, vendar se sama arhitektura ne spreminja tako hitro, kot tudi ne človekove življenjske potrebe, ki arhitekturo oblikujejo.

Inovativni. Z vidika VR izkušnje ogleda projekta je očitno, da na trg uvajajo tudi nekaj novih trendov, kjer odločilno ločijo trende s predznakom fast od tehnoloških.

Beseda trend povzroča zmedo. Trend sam po sebi ni niti slab niti dober, je le odraz tega, kar ljudje trenutno smatramo za lepo ali vredno. Inflacija oblikovanih prostorov vodi v zasičenost, zato se ta ‘trend’ spremeni v nekaj, kar hitro izgubi prvotno privlačnost. Tako kot v modi, ko nekaj dobrega, ki je zraslo iz dolgoletnega dela in ustvarjalne vizije nekoga, pride na vse police trgovin s hitro modo, izgubi nekaj svojega prvotnega glamurja in vrednosti.

Pred nami je doba hitrih interierjev, težko nezavedno ne vnašamo stilskih elementov, ki izstopajo iz vsakega digitalnega komunikacijskega orodja, vendar se vedno trudimo, da nas vodi predvsem naročnik, da dosežemo specifično, izvirno rešitev. Pri tem gradimo stil, ki je za nas najbolj naraven in pristen in ga ne vodijo odgovori, temveč ponuja odgovore na zastavljena vprašanja. Projektiranje in celotna arhitektura sta druga zgodba, sta počasnejši in veliko težje podvrženi trendom. V arhitekturi so še vedno na prvem mestu funkcija, oblika in kompozicija.

V tej z AI podprti možnosti vidijo veliko prednosti za arhitekturo. Čeprav nas je na splošno malo strah neustavljive tehnološke rasti zaradi (ne)hitrosti človekovega prilagajanja, upamo, da bo oplemenitila arhitekturo in pohitrila nekatere korake pred ali v procesu projektiranja ter pustila več časa za ustvarjalnost. Vidimo veliko prednost v tem, da lahko AI pomaga zmanjšati človeške napake, ki lahko vplivajo na varnost, oceno stroškov in številne druge vidike poslovanja v arhitekturi.

A v vmesnem času ne počivajo, pred njimi je kar nekaj novih projektov. Tako se je obrnilo, da čakamo na več gradbenih dovoljenj hkrati, hkrati pa delamo na interiernih projektih. Majhna skrivnost: kmalu se v središču mesta odpira zelo kul showroom, zelo ponosni pa smo tudi na projekt javnega trga, ki bo kmalu realiziran. Dolgoročno želimo svojo zgodbo graditi v smeri, ki smo jo ubrali. Želimo zdravo in produktivno delovno mesto, prijetno za vse, ki se tam zadržujejo, čas za učenje in napredek, pa tudi čas za družino in druge strasti. To ni majhna naloga, vendar nas podjetniška vnema še vedno žene naprej. Še vedno bi radi počeli vse mogoče stvari, vendar imamo vedno v mislih možnost preobremenitve, zato poskušamo imeti kratkoročni in dolgoročni cilj v perifernem vidu. Vodi nas slogan nulla dies sine linea. Bomo videli, kam nas bo pripeljalo.