Lahko leto 2024 prinese korenite spremembe na področju trajnosti?

Lansko leto je bilo najbolj vroče leto v zgodovini. Svet se zdaj redno sooča s podnebnimi spremembami v obliki ekstremnih vremenskih razmer. Ni presenetljivo, da po nedavni raziskavi kar 77 % Evropejcev vidi podnebne spremembe kot zelo resen problem, 37 % pa se jih že čuti osebno izpostavljenih podnebnim tveganjem. Svet je skrenil s prave poti pri preprečevanju podnebne katastrofe, znanstveniki pa opozarjajo, da se čas za zmanjševanje fosilnih goriv izteka. Neodvisna raziskovalna skupina Climate Action Tracker je razkrila podatke o onesnaženosti za leto 2022 in nekaj je gotovo – če nečesa ne naredimo, nas ne bo več.

Kaj in kdo najbolj vpliva na podnebne spremembe?

Leta 2022 je bilo proizvedenih 50 milijard metričnih ton plinov, ki segrevajo planet, Kitajska pa je bila največji onesnaževalec podnebja, saj je povzročila skoraj 30 % svetovnih emisij. Ob njej prevladujejo Indija, ZDA in Evropska unija, ki so odgovorne za 83 % vpliva na onesnaženje v svetu. To, kar te države počnejo, da bi se odzvale na podnebno krizo, močno vpliva na preostali svet. Zanimive so tudi informacije, ki jih je v okviru raziskave delila skupina Climate Action Tracker; Kitajska je morda največji onesnaževalec na splošno, vendar je povprečen Američan odgovoren za skoraj dvakrat toliko onesnaževanja podnebja kot povprečen prebivalec Kitajske. In v gosto naseljeni Indiji, eni največjih svetovnih onesnaževalk podnebja, so emisije na prebivalca precej pod svetovnim povprečjem.

Vsi že vemo, da so toplogredni plini odgovorni za globalno segrevanje in destabilizacijo našega podnebja. Podobno kot steklo v rastlinjakih zadržuje sončno toploto in preprečuje, da bi se vrnila v vesolje, kar ustvarja učinek tople grede, ki ohranja temperaturo Zemlje višjo, kot bi bila sicer. Najbolj znan med njimi je ogljikov dioksid (CO2), drugi, ki so naravno prisotni v manjših količinah v ozračju, pa imajo lahko večji učinek segrevanja, k njihovemu kopičenju pa prispeva človeška dejavnost.

Ko govorimo o panogah, izstopajo trije sovražniki planeta. Po pričakovanjih so fosilna goriva prvi onesnaževalec na svetu. Po kratkem upadu med pandemijo Covida 19 so se emisije fosilnih goriv leta 2022 povečale za 1 % in dosegle 40,5 gigaton CO2. Za stabilizacijo našega podnebja je potrebna zamenjava virov energije s premoga, nafte in plina na obnovljive vire energije, kot sta sonce in veter. Banke in velike korporacije še vedno vlagajo milijarde v premog in nafto, zaradi česar je podnebni problem težje premagati. Medtem nam pobude za pogozdovanje kupujejo ogljične dobropise, vendar niso rešitev. Ko govorimo o velikih podjetjih, so nekateri že začeli razmišljati o novih načinih transporta. Skupina L’Oréal se je osredotočila na uporabo pomorskega in železniškega tovornega prometa ter tovornjakov na utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in v prihodnosti vodika, kot del svojih dobavnih verig. L’Oréal v Šanghaju od leta 2019 kar 70 % dostav v mestnem središču opravi z električnimi vozili, vozili na biogorivo ali LNG. Dober primer je tovarna Vichy v Franciji, katere transportno verigo poganjajo izključno vozila na zemeljski plin, pridobljen iz olja oljne ogrščice, kar je biorazgradljivo gorivo. To prispeva tudi h globalnemu načrtu Net Zero, kar preprosto pomeni zmanjšanje emisij ogljika na majhne količine, ki jih je mogoče absorbirati in trajno shraniti v naravi, ter druge ukrepe za odstranjevanje ogljikovega dioksida, tako da ga v ozračju ostane nič.

Kmetijstvo predstavlja približno 11 % emisij toplogrednih plinov. Po raziskavi Food and Agriculture Organization (FAO) (FAO) so svetovne emisije iz kmetijstva leta 2018 znašale 9,3 milijarde ton CO2, predvsem zaradi metana in dušikovega oksida iz rastlinskih in živinorejskih dejavnosti. Glede na to bi morali ljudje jesti manj mesa, saj so živinorejski procesi največji krivec za emisije s kmetij. Tudi regenerativno kmetijstvo je ne tako oddaljena prihodnost. Znano tudi kot ogljično kmetovanje, ponuja bolj trajnosten način pridelave hrane, hkrati pa zadržuje več ogljika v tleh. Azolla Projects in ClimateTrade razvijata prvi španski projekt gojenja ogljika, skladen z EU, ki ga podpira ameriški zakon o rastočih podnebnih rešitvah, ki je bil pred kratkim podpisan.

Moda je tretja najbolj onesnažujoča panoga, saj proizvede približno 10 % našega letnega ogljičnega odtisa – več kot vsi mednarodni leti in pomorski promet skupaj! Izpusti toplogrednih plinov niso edina težava modnega sektorja – poleg tega vsako leto porabi dovolj vode, da odžeja pet milijonov ljudi, ter ustvari milijone ton plastičnih in drugih odpadkov, ki onesnažujejo naš zrak in oceane. Kot je za Vogue Business povedal dr. Lewis Akenji, direktor Inštituta Hot or Cool: Znanost je jasna glede uničujočega vpliva sektorja na okolje, javnost pa kaže svoj odpor do netrajnostne mode. Industrija bo morala opraviti transformacijske premike, da bo stopila na pot resnične trajnosti. Še vedno moramo delati na tem vprašanju in zato je moda lansko leto zaključila z imperativom – zmanjšati obseg proizvodnje in njeno odvisnost od fosilnih goriv , ​​je za Vogue Business povedala Katia Dayan Vladimirova, višja predavateljica na univerzi v Ženevi in ​​ustanoviteljica raziskovalne mreže Sustainable Fashion Consumption, to pa ni lahka naloga, priznava, celoten modni poslovni model je že dolgo časa neločljivo povezan z obema.

Kaj se trenutno dogaja v zvezi s podnebnimi spremembami in kako smo do tega sploh prišli?

Svet se samozavestno pomika proti globalnemu segrevanju za skoraj 3 stopinje Celzija, tudi če bodo izpolnjene trenutne podnebne politike, opozarjajo Združeni narodi. Po pariškem sporazumu iz leta 2015 , ki so ga podpisale vse članice EU, namen pa je zadržati globalno segrevanje pod 2 stopinji Celzija, z ambicijo, da bi ga omejili na 1,5 stopinje. Leta mednarodnih podnebnih ukrepov so svet postavila na pravo pot, saj je napovedano globalno segrevanje veliko nižje kot pred desetimi leti, vendar je tempo še vedno prepočasen. Številni analitiki verjamejo, da se svet usmerja k reorganizaciji emisij, pri čemer se zmanjšanja v Združenih državah in Evropi izravnajo s povečanjem onesnaženosti v Aziji. Carbon Monitor, akademsko orodje za sledenje onesnaženosti, ocenjuje, da so bile svetovne emisije v prvih devetih mesecih leta 2023 višje za 0,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Ti podatki so raziskovalce znanstvenega projekta Climate Action Tracker pripeljali do zaključka, da se projekcije segrevanja niso izboljšale od konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP26), ki je potekala v Glasgowu leta 2021. V letu, v katerem so se vse celine soočile z rekordno vročino, gozdnimi požari, tropskimi cikloni ali kakšnim drugim ekstremnim dogodkom, ni bilo vidnega premika v delovanju.

Vse več znanstvenikov se strinja, da je cilj 1,5 morda mrtev, vendar to ne zmanjša nujnosti. Razlika med 1,5 in 2 stopinjami pomeni, da bo zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ogroženih več sto milijonov življenj, za nekatere ekosisteme pa je to smrtna obsodba. Vsak delček stopinje naredi veliko razliko v vplivih na tleh, kar poudarja potrebo po močnem odzivu na globalno oceno stanja. Postavlja se vprašanje, kaj države po svetu delajo glede tega? pravi Taryn Fransen, direktorica znanosti, raziskav in podatkov za Globalni klimatski program Inštituta za svetovne vire (WRI). Decembra lani je v Dubaju potekala zadnja konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28), ki velja za največjo in najpomembnejšo doslej. Za osrednji rezultat COP28 velja globalna ocena stanja in poziv državam k okrepitvi podnebnih ukrepov pred koncem desetletja s ključno izjavo , da je to začetek konca dobe fosilnih goriv. Emisije toplogrednih plinov je treba do leta 2030 zmanjšati za 43 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2019, da bi globalno segrevanje omejili na 1,5 °C. Vendar ugotavlja, da so države zašle s poti, ko gre za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, in neodvisni raziskovalci pri Climate Action Tracker napovedujejo, da bo nekaj sektorskih pobud, objavljenih na COP28, pomembno prispevalo k zmanjšanju vrzeli v emisijah. Vsaka od držav mora delati na svojih predpisih, ki so ključni za spremembe, a so pogosto počasni in nedosegljivi, saj gospodarstvo narekuje svoja pravila.

Vendar nam primeri dobre okoljske prakse vlivajo upanje

V praksi obstajajo dogodki, ki dokazujejo, da je s trajnostjo, ki jo vodijo pametne rešitve, to mogoče in vodi v boljšo prihodnost. Zmagovalec med zelenimi pametnimi mesti je vedno Kopenhagen, ki je urbanistično načrtovanje dvignil na višjo raven s poudarkom na kolesarjenju in javnem prometu. Ker je njihov cilj do leta 2025 postati ogljično nevtraleni , prizadevanja vlagajo v obnovljive vire energije in v recikliranje do 70 % komunalnih odpadkov. Sledi Amsterdam, ki je svojo infrastrukturo že zdavnaj prilagodil kolesarjem, ki imajo glavno besedo v prometu, veliko vlaga tudi v parke in vztraja pri trajnostni gradnji vseh novogradenj, ki šele prihajajo. Vancouver, dom številnim stavbe z znakom eco-friendly, veliko vlaga tudi v trajnostne prakse in življenjski slog; električni javni prevoz, kolesarska infrastruktura in car-sharing, ki so na voljo v mestu. Presenetilo bi vas dejstvo, da je na četrtem mestu med najbolj trajnostnimi mesti na svetu tudi brazilski adut – Curitiba, ki to zgodbo vodi že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Sistem javnega prevoza v Curitibi je vrhunski, z namenskimi pasovi za avtobuse, električnimi avtobusi in postajami hitrega avtobusnega prometa (BRT), dnevno pa ga uporablja več kot 2 milijona potnikov. Številne zelene površine ter vztrajanje pri recikliranju in kompostiranju mu dajejo prednost kot okoljskemu junaku iz Brazilije.

Eden od glavnih stebrov evropskega zelenega načrta je opolnomočenje oblikovalcev politik, podjetij in vlagateljev, ki morajo bolje razumeti kako so podnebna tveganja, naložbe in dolgoročne strategije financiranja medsebojno povezani in koliko dobrega lahko prinesejo. Letošnjega januarja je EU sprejela direktivo, po kateri morajo podjetja, od velikih do malih in srednje velikih, predložiti letna trajnostna poročila. Nekatera podjetja zunaj EU pa bodo morala poročati, če bodo na evropskem trgu ustvarila več kot 150 milijonov evrov.

Mnogi akterji na svetovnih trgih so to že spoznali in izvajajo bolj vestne in trajnostne politike. Na primer, še en član skupine L’Oréal – Garnier, s pobudo Garnier Beauty želi do leta 2025 doseči proizvodnjo brez uporabe originalne plastike, embalažo vseh izdelkov pa bo mogoče reciklirati, razgraditi ali ponovno uporabiti, vse tovarne pa naj bi postale CO2 nevtralne. Modni velikan Prada Group že nekaj časa vlaga v energetsko učinkovitost in zmanjšanje ogljika, nanaša pa se na procese neposrednega poslovanja – vključno z elektriko, porabo plina, floto koncerna, s ciljem do leta 2050 doseči politiko Net Zero. Miu Miu se je odločil za pomembno politiko upcycle za modni trg, že leta 2020 je lansiral kolekcijo vintage oblek, zbranih iz vintage trgovin po vsem svetu in preoblikovanih z rokami mojstrov Miu Miu. Že naslednje leto so delali na kolekciji vintage denim, letos pa so lansirali omejeno kolekcijo torb Miu Miu upcycle.

Družbeno odgovorno ravnanje podjetij in posameznikov

V okviru COP28 je bil ustanovljen pomemben solidarnostni sklad z zavezami v skupni vrednosti 661 milijonov USD za pomoč državam v razvoju, ki so še posebej ranljive za škodljive učinke podnebnih sprememb. Prav družbena angažiranost je pomemben segment delovanja, sodelovanje s civilnodružbenimi deležniki pa je zelo pomembno. Društvo Sonce in Biotherm sta lani na plaži pri Trogirju zbrala 400 kg večinoma plastičnih odpadkov. S podobnimi akcijami v Indoneziji je do mednarodno pomembnega projekta Sungai Watch prišel aktivist Sam Bencheghib iz New Yorka, ki je s čiščenjem rek na Baliju želel preprečiti, da bi plastično onesnaženje prišlo v ocean. Pomembne naložbe v znanost in raziskave sodijo v družbeno odgovornost tistih, ki z viri upravljajo. Zato na primer nacionalni program L’Oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«, ki poteka vsako leto na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji, nagrajuje mlade znanstvenice v zaključni fazi doktorskih disertacij s področja naravoslovnih znanosti. Obstajajo številni tovrstni primeri podjetij in ukrepi za prihodnost planeta morajo potekati na vseh ravneh vlade, pa tudi v zasebnem sektorju in civilni družbi. Posameznik lahko veliko naredi tudi s svojimi vsakodnevnimi navadami, kjer največ povedo potrošniške navade in premisleki. Dokler kitajske platforme za e-trgovino vsak dan v svet pošljejo 88 letal boeing 777, morajo biti po najnovejših raziskavah, ki spremljajo hitro rastoča podjetja na vzhodu, močni žarometi sprememb usmerjeni v vse udeležence družbe.

Ta prispevek je nastal v sodelovanju z L’Oréal Grupa.