Pierpaolo Piccioli zapušča hišo Valentino. V nadaljevanju je nekaj trenutkov, ki si jih bomo zapomnili

Smo sanjači, ljudje, ki ne sprejemamo določenega načina življenja ali se upogibamo modnim klišejem, ampak se odločimo negovati svojo individualnost s ljubeznivostjo in spoštovanjem… je zapisal Pierpaolo Piccioli na straneh A Magazina, ki ga ureja kot gostujoči urednik. Moč lepote nam omogoča, da si predstavljamo prihodnost, v kateri so ljudje – intrinzična vrednost naše človečnosti – v središču vsega, se je glasilo njegovo odprto pismo, ki ga je napisal v pogovoru o The Beginning, visoki modi jesen/zima 2022/23. .., v kateri je svojih 23 let v Valentinu (zdaj 25) strnil v samo enem dnevu, na stopnicah Španskih stopnic v Rimu. Povabil nas je k nekonvencionalnemu razmišljanju, k spremembi perspektive in pokazal, da je mogoče graditi brez uničevanja, pojasnil, da je harmonija vaja sprejemanja. Pierpaolo Piccioli nas je spodbudil, naj pogledamo onkraj odseva v ogledalu in iščemo človečnost v razkošju.

Kreacije s podpisi tistih, ki so jih oblikovali, podpora mladim talentom kot so  Marco Rambaldi ali ACT N°1, veliko ljubezni in hvaležnosti Sabatu De Sarnu – njegovi dolgoletni desni roki, zdaj kreativnem direktorju Guccija – ali zgodbe o ljubezni napisane od nikoder na Instagramu… Pierpaolo je vedno postavljal človeka pred vlogo.

Ko je imel 13 let je sanjaril o študiju na Eksperimentalnem inštitutu za kinematografijo. Zatem je odkril strast do fotografije in med vožnjo z mopedom sem ter tja, nekje med Nettunom i Anzijo (kamor bi se zapeljal kupit zadnjo številko Voguea), se je vpisal na IED v Rimu. Začel je kot pripravnik pri Brunello Cucinelliju, nato pa se je pridružil Fendiju, da bi prispel do rdečega hrama gospoda Garavanija v poznih devetdesetih. Kariera Pierpaola Picciolija v Valentinu se je začela istočasno z Marijo Grazijo Chiuri, v vlogi kreativnih direktorjev pa sta vstopila leta 2008. Januarja 2009 sta prvič skupaj stopila na modno pisto na koncu Haute Couture revije pomlad/poletje 2009, julija 2016 pa zadnjič. Kolekcija pomlad/poletje 2017 je bila njegova prva samostalna kolekcija.

Humanizem kot hrana za ustvarjalnost, dvorec z metaforično praznimi sobanami, kjer ni prostora za kraljice, prince ali princese, ampak le za ljudi, poezija kot politična izjava, visoka moda kot paradoks, ekskluzivnost kot izhodišče, ne pa tudi konec, stopnice polne barv in volumna do maksimuma, umetnost kot pripoved in svetloba sončnega zahoda, anatomija telesa kot orodje za raziskovanje sedanjosti, romantika krhke moškosti in samozavedanja ženstvenosti, finale kot eksploziven trenutek kreativno dejanje, vabilo k odpiranju namesto zapiranju in spoštovanje kot edini pravi izraz razkošja. Lady Gaga, prekrita s perjem, Rihanna, oblečena v kamelije, njegova žena Simona v kuhinji v couture obleki in njegova hčerka Stella s kravato: njegovo delo je bilo večplastno in kar je vedno želel izraziti, so bili različni pogledi.

Vedno sem delal vse, kot da bi lahko jutri izgubil to službo, je povedal v nekem intervjuju pred davnimi leti. Če nocoj berem ta govor, to pomeni, da vas sanje lahko popeljejo na mesta, o katerih si niste niti upali pomisliti, da so mogoča, je dejal na odru na podelitvi modnih nagrad 2018, ko je prejel nagrado “Oblikovalec leta”. Na istem odru lani nas je Pierpaolo Piccioli spomnil, da ima lepota moč spremeniti stvari: Moda je lahko radikalno, zavestno, politično dejanje upora in to mi je všeč. Nočemo ostati brez sanj. Tako, da vsak konec ni nič drugega kot nov začetek.

Vogue Italia