Najpomembnejši utrinki z otvoritve paraolimpijskih iger v Parizu
MARTHE MABILLE
29 avgusta, 2024
MARTHE MABILLE
29 avgusta, 2024
Po olimpijskih igrah so na vrsti paraolimpijske igre v Parizu 2024. Medtem ko so prve zavzele prizorišči Sene in Stade de France, kjer sta se odvijali otvoritvena in zaključna slovesnost, so paraolimpijske igre zasedle Elizejske poljane in Place de la Concorde – prav tako ikonični lokaciji v mestu svetlobe. Otvoritev je v veličastni paradi združila skoraj 4400 paraolimpijskih športnikov, med njimi 240 francoskih športnikov.
Francoski plavalec Théo Curin, dvakratni svetovni podprvak leta 2017, je imel čast otvoriti slovesnost paraolimpijskih iger, ki jo je tudi tokrat režiral Thomas Jolly. Kot na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger 26. julija, ki se je začela z videom z Jamelom Debbouzeom in Zinédinom Zidanom, je tudi to sredo, 28. avgusta bil predstavljen nov film, tokrat s 24-letnim športnikom v glavni vlogi. Ta mladenič iz Lunévilla, Meurthe-et-Moselle, je močan obraz športa oseb z invalidnostjo v Franciji in je eden od članov komisije športnikov za Pariz 2024. Na posnetku se pojavi v avtomobilu, polnem rdečih plišastih igrač. Seveda so to Phryges, male frigijske kape, ki so skupni simbol letošnjih olimpijskih in paraolimpijskih iger. Ko na poti pobere več športnikov (Élodie Lorandi, Maxime Valet, Nélia Barbosa, Cyrille Chahboune in druge), z gledalci delijo izjave o tekmovanju. Iz njihovih besed lahko zaslutimo upanje, da bodo igre spodbudile ljudi k več spremljanju parašportov na televiziji.
Po glasbenem odštevanju, ki ga je na klavirju izvedel kantavtor Chilly Gonzales, in prihodu Théa Curina na oder, postavljen na trgu Concorde, je pred občinstvom vzkliknil Dobrodošli v Paris!, predstavo pa je začela Christine and the Queens, znana tudi kot Chris. Umetnica, obdana s plesalci in nastopajočimi invalidi, oblečena v rdeče izvaja pesem Non, je ne regrette rien, ki sta jo leta 1960 napisala Charles Dumont in Michel Vaucaire za Édith Piaf. Še en legendarni naslov iz repertoarja Môme, kot sta L’Hymne à l’amour in Sous le ciel de Paris, ki sta ju na odprtju in zaključku olimpijskih iger zapela Céline Dion in Zaho de Sagazan.
Sinoči se je odvila še ena sijajna izvedba poezije: mlada Lucky Love (pravo ime Luc Bruyère), varovanka Juliette Armanet (ki je bila pred nekaj dnevi tudi sama povabljena na olimpijske svečanosti, kjer je Francija – in preostali svet – lahko videli in slišali njeno izvedbo pesmi Johna Lennona Imagine na otvoritveni slovesnosti olimpijskih iger). Lucky Love je izvedel My Ability, avtorsko skladbo, ki temelji na njegovi znani pesmi Masculinity. Po nastopu na festivalu Rock en Seine 22. avgusta je elektro-pop pevka znova zaznamovala dogodek v francoski prestolnici z vodenjem te zgodovinske slovesnosti na paraolimpijskih igrah 2024.
23:15, že nekaj časa je noč. Ob Elizejskih poljanah se v daljavi vidi tekaška silhueta. To je Florent Manaudou, francoski plavalec, ki je na julijskih olimpijskih igrah samostojno ali ekipno dosegel izjemne rezultate. Prišel je predat olimpijsko baklo Michaëlu Jeremiaszu, teniškemu igralcu na invalidskem vozičku, ki ga čaka na Place de la Concorde. Istočasno se začne drug prizor z več kot 150 plesalci in nastopajočimi, ki nosijo goreče bakle. Nekaj minut kasneje pride bakla v roke Beatrice Vio. Ta 27-letna Italijanka je prava zvezda paraolimpijskega sveta. Dobitnica medalj iz Ria in Tokia je znova favoritinja za zlato medaljo v Parizu, v disciplini sabljanje. Naslednja nosilka bakle je Oksana Masters, parakolesarka, ki tudi vodi te igre. Nato nemški atlet Markus Rehm, trikratni dobitnik zlate paraolimpijske medalje v skoku v daljino, vzame baklo in jo ponese proti Tuileriesu, proti ognju. Tam, v osrčju pariškega vrta, športnik preda olimpijski ogenj francoski paraatletski legendi Assia El Hannouna. Nekaj metrov stran ga čaka še en nosilec bakle … Christian Lachaud, nekdanji sabljač in najbolj odlikovan športnik v zgodovini paraolimpijskih iger, ki se postopoma pomika proti ognju. Nekdanja plavalka Béatrice Hess prevzame baklo in jo nato preda petim šampionom različnih generacij, ki bodo skupaj prižgali ogenj: Nantenin Keita in Alexis Hanquinquant, oba zastavonoša francoske delegacije, a tudi Charles-Antoine Kouakou, Elodie Lorandi in Fabien Lamirault. Plamen bakle je prižgan!
Katera bi bila zadnja pesem za proslavo začetka pariških paraolimpijskih iger leta 2024? Nič ni boljšega od Born To Be Alive, kultne pesmi Patricka Hernandeza, ki je nastala leta 1973 in bila objavljena leta 1978. Seveda v Chrisovi interpretaciji. Pravo praznovanje, polno veselja in življenja.
vogue.fr