Potegovanje za oskarje - Filmski favoriti urednic Vogue Adria

Čakanje je (skoraj) končano – 97. podelitev oskarjev bo potekala ta konec tedna. Zaradi uničujočih požarov, ki so zajeli Los Angeles, se je v nekem trenutku zdelo, da bo letošnja slovesnost prestavljena na drug datum ali celo odpovedana. A požari bili obvladani in po Critics Choice Awards nagradah, Grammyjih in SAG nagradah je prišel čas za najbolj glamurozno noč v Hollywoodu, ko bomo končno izvedeli, kateri filmi bodo nagrajeni z najvišjim priznanjem v industriji.

Letos je konkurenca tesna in nepredvidljiva. Nobeden od nominiranih filmov ni povzročil splošne norosti na ravni Oppenheimerja leta 2023, zato je težko z gotovostjo izpostaviti kakršen koli dosežek. Od satirične beauty grozljivke The Substance, preko dramedije Anora, ki se zdi, da je zasedla mesto favorita občinstva, kontroverznega muzikala Emilia Pérez, triurnega filma o arhitekturi The Brutalist, pa vse do Conclave, filma,ki je najbolj podoben old-school nominacijam, so letošnji nominiranci resnično raznoliki in kakovostni. Nagrade, ki so potekale pred oskarji, nam niso dale jasne slike o favoritih – pravzaprav se je zdelo, da so še bolj zapletle napovedi. Kakorkoli že, medtem ko nestrpno pričakujemo nedeljo, ko bomo izvedeli končno razsodbo Akademije, vam prinašamo filmske favorite urednic Vogue Adrie v tekmi za oskarja 2025.

Anora

Za nagrado za najboljšega igralca zame ni drugega zmagovalca od Ralpha Fiennesa v Conclave. Mislim, da je vsekakor imel nastop, vreden oskarja in da v tej kategoriji nima konkurence. Kar se tiče stranskih kategorij, čeprav je vse precej negotovo, kot vedno, gre moja naklonjenost Juriju Borisovu, ki me je popolnoma osvojil v Anori, Mikey Madison pa je moj favorit od začetka sezone podeljevanja nagrad. Bojana Jovanović

FilmNation Entertainment

Conclave

Conclave ni samo film, je dramatična izkušnja, ki vas potegne v središče zgodbe in vas ne spusti do samega konca. Režiral ga je Edward Berger, človek, ki stoji za mojstrovino All Quiet on the Western Front, in prinaša zadržano eleganco in napetost, ki ne popusti niti za trenutek. Vsak kader, vsaka podrobnost, vsak subtilen izraz obraza je premišljen in popolno speljan. Zato mislim, da si Conclave zasluži oskarja za najboljši film. Ralph Fiennes v vlogi kardinala Lowrencea je briljanten. Njegov nastop je močan, subtilen in čustven. Nosi breme resnice in odgovornosti, vendar kaže človeške slabosti in negotovosti. Fiennes je mojster preobrazbe in si zasluži oskarja za najboljšo moško vlogo.

Focus Features

Isabella Rossellini, kot vedno, prinaša odmerek prefinjene moči in elegance. Njena prisotnost na platnu je magnetna in vsaka njena gesta in pogled nosita težo desetletja skrivnosti. Čeprav njena prisotnost v filmu vsega skupaj obsega le približno deset minut, je v svoji vlogi tako prepričljiva in nepozabna in si zasluži oskarja za najboljšo stransko igralko. Pri njej resnično drži, da je kakovost pred količino. Scenarij za Conclave je delo samo po sebi. Dialogi so ostri, zanimivi in polni simbolike. Zgodba je zapletena, a hkrati dostopna in napeta. Film raziskuje teme moči, vere in politike na način, ki je hkrati relevanten in provokativen. Zato mislim, da si Conclave zasluži oskarja za najboljši adaptirani scenarij. Tena Razumović Žmara

Dune: Part Two

Priznam, da nisem videla vseh nominiranih filmov, vendar je Dune: Part Two še vedno moj favorit. Res sem pogrešala filmske epe in blockbuster filme in mislim, da je Dune ravno to. To je odličen film, ki je vreden obiska kina. Poleg tega je worldbuilding Denisa Villeneuva fantastičen, tema o nevarnosti “karizmatičnega” ali bolje rečeno fanatičnega voditelja pa je pomembnejša kot kdaj koli prej. Zasedba je odlična, kostumi so neverjetni, glasba pa me popolnoma popelje v Dune svet. Ob vsem navedenim sem velika oboževalka znanstvenofantastičnih filmov, zato je Dune moj favorit. Kristina Mikulić Gazdović

Warner Bros. Pictures

A Complete Unknown

Čeprav titulo favorita v kategoriji najboljše kostumografije nosi filmu Wicked, na skrivaj upam, da bo zlati kipec na koncu pripadel filmu A Complete Unknown. Cynthia Erivo in Ariana Grande sta v svojih method dressing kombinacijah med promocijo opravili hudičevo dober PR. Če me spomin ne vara, so bili prav vse odlične, a kar še pomembneje je to, da sta bili pri tem neverjetno predani. Oba sta zrasli s svojima vlogama do te mere, da si ju ne moremo več predstavljati, da ne nosita nekaj, kar ni rožnato ali zeleno. Z vsem trudom, ki sem ga omenila, je kostumografija Paula Tazewella neverjetno obsežna in osupljivo natančna, a me vseeno žene, da navijam za underdog nominiranca A Complete Unknown, katerega kostume je podpisala Arianne Phillips. Kar je dokaz, da ni nujno, da je dobra kostumografija kičasta ali glasna. V primeru tega filma mora biti avtentična, pripovedovati zgodbo lika, o njegovih čustvenih stanjih in preobrazbah, o obdobju in družbenem okolju, v katerem živi. “Mislim, da je Phillipsova opravila odlično delo pri preoblikovanju Chalameta v Dylana, vendar bomo videli, ali bo to dovolj, da “suni” oskarja favoritu Wicked. Tina Lončar

Searchlight Pictures

The Substance

Kar zadeva nominacije za glavne vloge, imam kar nekaj favoritov. Prvi je Adrien Brody in njegova čudovita, senzibilna izvedba v filmu The Brutalist, ki vas pusti globoko pretresene. Celoten film je monumentalen, drzen in ambiciozen ter prežet s paleto čustev, odrekanjem v imenu nečesa večjega in kreativnostjo genialnega uma. Na drugi strani pa briljantni nastop Ralpha Fiennesa v vlogi kardinala Lawrencea, medtem ko krmari med bremenom in odgovornostmi vodenja največje verske institucije na svetu Conclave je precizno zrežiran film, njegova navidez dolgočasna tema in umirjeni prizori so polni napetosti, preko odličnih dialogov in vrhunske režije. Zato me ne preseneča, da je film nominiran v kar osmih kategorijah. A najbolj navijam za veliko povratnico v Hollywood Demi Moore. Že ob upravičeno osvojeni Golden Globes nagradi je bilo jasno, da gre za izjemno igralsko izvedbo. The Substance je na eni strani parodija današnjih nedosegljivih standardov za ženske vseh starosti po vsem svetu, na drugi strani grotesken grozljiv triler ujet v vrtinec pritiskov in želja glavne protagonistke. Mislim, da je film odličen prikaz površnih in plehkih idealov današnje družbe in izjemno privoščim Demi Moore priznanje za njen odličen nastop. Tijana Čvorak

Universal Pictures

Odkar sem bila priča ustvarjanju prostetičnih ličil, še posebej spoštujem vizažiste, ki temu posvečajo toliko časa in uspevajo pri doseganju izjemno realističnega videza. Zato mislim, da če film The Substance ne osvoji nobene druge nagrade (kar bi bil popoln rop), mora zmagati v kategoriji za najboljše ličenje. V tem filmu je bilo ličenje še posebej pomembno, ne le z estetskega vidika, ampak tudi kot del pripovedi, ekipa vizažistov pod vodstvom Pierra-Olivierja Persina pa je to mojstrsko izvedla. Hkrati pa je morda že čas, da Demi Moore osvoji svojega prvega oskarja? Po drugi strani pa tvegam, da bi zvenela popolnoma basic, vendar si ne morem pomagati, da ne bi omenila, da film Dune Part Two preprosto mora dobiti vsaj en zlati kipec. Če ne že za najboljši film (ker je konkurenca letos res močna), potem vsaj za kinematografijo ali dizajn produkcije. Vedno se neizmerno veselim filmov iz te serije in jih gledam v kinu, da izkusim veličastnost tega sveta v vsem njegovem sijaju. To je občutek, ki ga redkokateri film uspe izzvati v meni, in to je vredno priznanja, kajne? Sonja Knežević

A24

The Brutalist

Glede scenografije in set dizajn dosežkov so letošnje nominacije šle v precej drugačne tematske smeri. Zdi se mi, da je The Brutalist že dokazal svojo majhno prednost, ko je v Benetkah pobral kar 5 nagrad in celo 7 na podelitvi Zlatih globusov. Med drugim je vizualnost tega filma dala poetični ton zgodbi madžarskega arhitekta Lászla Tótha, scenografka Judy Becker pa je ustvarila fantastičen svet modernistične arhitekture z zelo majhnim proračunom in brez formalne arhitekturne izobrazbe. To je velika zmaga zanjo in vse gledalce tega filma. Dune: Part II nam prinaša nadaljevanje epske sage o Denisu Villeneuveu in navdušuje s svojo vizualno upodobitvijo puščavskega planeta Arrakis. Produkcijska zasnova združuje futuristične elemente s puščavskimi pokrajinami in ustvarja edinstveno vzdušje, Patrice Vermette pa je ponovno opravil odlično delo. Zdi se mi, da so prav oni glavni protagonisti za zmago v tej kategoriji, čeprav priznam, da Conclave, drama Edwarda Bergerja, ki se odvija med zidovi Vatikana med izvolitvijo novega papeža, prinaša podrobne reprodukcije vatikanskih notranjosti in obrednih prostorov, kar je videti kot ločen del filma. Kot filmska priredba priljubljenega broadwayskega muzikala nas Wicked popelje v čarobni svet Oza, preden je prišla Dorothy, in kdo ne ljubi Čarovnika iz Oza in vse čarovnije, ki nam jo prinaša? Barvita in domiselna scenografija tega filma prikazuje znane lokacije iz novega zornega kota in bogati zgodbo o dobrih in zlih čarovnicah. Tina Kovačiček