Olivia Dean je pop princesa, ki smo jo čakali

Ko sem prvič slišala Olivio Dean, se mi je v glavi utrnila slika Jessie Ware. Ja, imata nekaj povezav, a tista največja je subjektivna. Zadnjič, ko me je glasbenik tako osvojil na prvi pogled, je bila to Jessie. In imela sem dober občutek glede Olivie. Njen debitantski album Messy je na sceno prinesel tolikšno osvežitev, da je bila že na podelitvi Brit Awards nominirana v treh glavnih kategorijah: Best New Artist, Artist of the Year in Album of the Year, konec tedna pa je, povsem pričakovano, nastopila na glavnem Pyramid prizorišču Glastonburyja.

Obstaja nekaj tako nalezljivega v glasbi te neo-soul umetnice in njej sami. Na prvem večjem koncertu v camdenskem Roadhouse-u s 3000 obiskovalci je bilo na čakalni listi 10.000 ljudi. In tistih 3000 ljudi, ki so zgrabili prostor, je skupaj z njo prepevalo vseh 12 pesmi z njenega debitantskega albuma, ki govorijo o zaljubljenosti in odljubljanju.

A da ne bo pomote, poleg kompleksnosti čustev, ki jih prinašajo ljubezen in ločitve, album Messy je predanost odkrivanju samega sebe po izhodu iz razmerja in tudi predajanje nepopolnostim. In prav zaradi te ranljive tematike, o procesu osebnostne rasti in samozavedanja, pesmi zaznamujejo nežna besedila, so tolažilne, hkrati pa so potopljene v njen čustven in karizmatični vokal. Čeprav takrat nisem preživljala razhoda, se me je del osebne rasti dotaknil v mojih najbolj osebnih mislih. V dobrem smislu. Kot bi jih slišala, je zapakirala v problem tudi rešitev ter mi jih vrnila zapakirane v pesem, ki me vedno znova dvigne.

V pesmih je čutiti močan vpliv soula in r&b-ja ter popa, zaradi česar je privlačna velikemu številu ljubiteljev glasbe, kot tudi meni. V samo enem letu je prešla pot od igranja v majhnih londonskih lokalih do nastopov na Coachelli, Roadhouseu, Apollu in nastopanja na Pyramid odru v Glastonburyju.

In tu je dokazala, kakšno neverjetno zvezdniško moč ima. Prihod na Glastonbury in nastopanje na istem odru z glasbeniki, kot so PJ Harvey, LCD Soundsystem in Dua Lipa v istem letu v katerem je izdala svoj prvi album, pove veliko. Največ pa pove njena glasba, zato spodaj, če še niste, prisluhnite nekaterim predlogom: Ok Love you Bye, UFO, novo Time, The Hardest Part. Verjamem, da se bodo ostale pesmi same od sebe nadaljevale. In se udomačile na vaši playlisti. Na moji so se.