Bi radi dočakali 120 let? In to ne kakršnihkoli 120, govorim o 120 letih popolnega zdravja in mladostnega videza. Jaz zagotovo bi. Težava je v tem, da lahko sodobna medicina podaljša le staranje – imamo formulo, kako dolgo ostati star. A kako dolgo ostati mlad? Kaj je potrebno storiti, da podaljšamo leta, v katerih se počutimo dobro, ko pa je največji pospeševalec staranja že samo naše bivanje?
Letos sem dopolnila 26 let. Opozorili so me, da je to starost, pri kateri se metabolizem upočasni in (še huje) pojavijo prve gube, zato sem se odločila začeti s preventivnimi ukrepi, da bi dočakala svojih glamuroznih 120. Jutranjo cigareto sem združila s toplo matcho namesto s črno kavo, saj ima več antioksidantov in menim, da bolje uravnovesi škodljivost dima. SPF nanašam vsak dan brez izjeme, toksine, nabrane med nočnim izhodom, pa naslednje jutro izločim s sokom iz limone, ingverja in kurkume.
Photo: Yarosav Shuraev
Oksidativni stres in staranje
O staranju se veliko govori, jaz pa sem bila na posebni misiji, da poiščem glavnega krivca. Menim, da je ključno najti jedro problema, da bi prišli do najboljše možne rešitve. En osumljenec se je v raziskavah in pogovorih s strokovnjaki omenjal tako pogosto, da sem ga obsodila brez zaslišanja – oksidativni stres. “Oksidativni stres je proces, ki nastane zaradi neravnovesja med prostimi radikali in antioksidanti v telesu,” pojasnjuje docentka Vuković, predstojnica Klinike za dermatovenerologijo splitskega KBC-ja. Z malce preveč navdušenja sem sklenila, da je vse, kar moram narediti, zmanjšati vpliv prostih radikalov in povečati delež antioksidantov. Imela sem prav, da je to vse, kar moram storiti, a izkazalo se je, da je to pravzaprav težko.
“Prosti radikali,” mi pojasni docentka Vuković, “so reaktivne molekule, ki jih naše telo proizvaja kot odziv na različne stresorje, vključno z UV-sevanjem, onesnaženjem, cigaretnim dimom in stresom.” To so nestabilne molekule, ki tavajo po telesu in motijo vse, na kar naletijo, da bi se stabilizirale. Kar me je najbolj presenetilo, je to, da jih proizvajamo mi sami. Imam še slabšo informacijo: proste radikale ustvarjajo vse telesne celice, ki uporabljajo kisik. Spoiler alert – to so skoraj vse telesne celice! Torej, tudi če se izogibate vsem stresorjem, že samo z dihanjem in obstajanjem trošite svoje telo in se starate.
Photo: Prolific People
Kako se zaščititi pred oksidativnim stresom?
Končno ena tolažilna informacija: imamo dober obrambni sistem proti oksidativnemu stresu. Glavni nasprotniki prostih radikalov so antioksidanti. “To so neka vrsta naših notranjih telesnih stražarjev ali gasilcev, ki z doniranjem elektronov ali z vezavo določenih kovin nase nevtralizirajo proste radikale,” me s svojo izjavo pomiri klinična nutricionistka mag. nutr. Nevena Pandža. Znano je tudi, kdo so najmočnejši igralci v boju: vitamini A, C in E, selen, cink, koencim Q10 ter rastlinski pigmenti. Povem vam, da sem prehitra, saj sem že med pogovorom z nutricionistko naredila mentalni seznam vseh prehranskih dopolnil, ki jih moram kupiti. Nevena kot da mi bere misli, zato poudarja, da antioksidanti najbolje delujejo v kombinaciji, zato je treba dati prednost raznoliki prehrani in ne le enemu samemu živilu ali dopolnilu.
Kaj torej uživati? Nevenin pristop poudarja doslednost, ne pa restrikcijo. Ne gre za obsedenost z enim samim “superživilom proti staranju” (kot je to pogosto moj pristop), temveč za oblikovanje dobre rutine, ki je v vsakodnevnem življenju enostavno vzdržna. Njen nasvet je v svoji preprostosti genialen: “Vnos antioksidantov lahko povečate tako, da k jutranjemu zajtrku ali malici dodate jagodičevje in dve žlici različnih semen; obrok-solato za v službo obogatite s paradižnikom, rdečo peso ali podolgovato papriko ter olivnim oljem.” Poudarjam tudi osebno meni najljubši nasvet, ki sem ga slišala od Nevene in ga takoj posvojila – za malico izberite temno čokolado z najmanj 70 % kakava ter oreščke.
Če ste mislili, da sem zaključila z izpostavljanjem svojih skrbi, se motite – posledice oksidativnega stresa so namreč zelo vidne na koži! “Oksidativni stres lahko povzroči resne posledice za kožo, kot so pospešeno staranje, izguba elastičnosti, pojav gub, hiperpigmentacije in vnetnih stanj,” pojasnjuje docentka Vuković. Ne gre le za vizualne spremembe. Koža s staranjem postopoma izgublja svojo zaščitno in regenerativno funkcijo, kar jo dela bolj dovzetno za okužbe, neoplastične in avtoimunske bolezni.
Antioksidanti so res zelo pomembni
Super novica za skincare navdušenke – nega kože ima pomembno vlogo, a lahko si oddahnemo, saj poudarek ni na fancy tretmajih, temveč na preprosti rutini, ki ji sledimo vsak dan. Docentka Vuković poudarja pomen hidracije, s katero krepimo sposobnost obrambe kože pred zunanjimi vplivi, ter vsakodnevno uporabo kreme z zaščitnim faktorjem (saj je sončna svetloba eden največjih virov prostih radikalov). Antioksidanti odlično delujejo tudi na površini kože, zato poiščite izdelke, ki jih vsebujejo, na primer tiste z vitaminoma C in E. Niacinamid poleg antioksidativnega delovanja krepi kožno bariero ter pomaga koži pri obrambi pred zunanjimi stresorji. Retinol se je izkazal kot ena najbolj vsestranskih sestavin. Pomaga pri obnovi kožnih celic in hkrati zmanjšuje znake staranja.
Photo: Aliaksandra Babko
Preprostost skrivnosti dolgoživosti se mi zdi precej ironična – nehati se moramo sabotirati. Rešitev ne leži v posebnih tretmajih, prehranskih dopolnilih ali superživilih, temveč v tem, da prenehamo početi stvari, zaradi katerih se staramo hitreje od samega časa. Preprosto ni vedno tudi sopomenka za lahko. Zato se zahvalite sebi vsakič, ko izberete pisano solato, nanesete izdelek z zaščitnim faktorjem ali date prednost spancu pred nočnim skrolanjem. Ni vam treba biti popolni, le dosledni. Vaš bodoči jaz se vam bo zahvalil za vsako premišljeno izbiro, ki jo naredite danes.
