20 januarja, 2026
Živeti a mezz’aria, na pol poti med zemljo in nebom, ne biti nič več kot nemi opazovalec večnih zidov, izgubiti občutek za čas pod rimskim soncem, se prepustiti sentimentom, verjeti v nepredstavljivo, spoznati nedoumljivo. Obstajali so trenutki, ko sem bila globoko in skoraj iluzorno prepričana, da je Rim moje usodno mesto (ta iskriva ideja pravzaprav nikoli ni povsem ugasnila). Ne glede na to, kolikokrat sem ga obiskala, je vedno obstajal nov seznam neuresničenih želja, novih monumentalnih palač, muzejev, piazz in tržnic, ki jih je treba obiskati, saj je to mesto, ki se znova in nenehno razkriva. Eno takšnih mest – idealnih povodov za rimsko potovanje je tudi pravkar odprti Bar Far, ki je hkrati tudi svojevrstna umetniška instalacija, pod katero se podpisujeta kiparka Clementine Keith-Roach in slikar Christopher Page. Za kaj pravzaprav gre?
V Villi Lontana v Trastevereju sta Clementine in Christopher v sodelovanju s Studiom Strato ustvarila imaginarni gesamtkunstwerk v maniri antičnega in baročnega Rima. Bar Far je navdihnjen z zgodovinskimi art-bari: Cabaret Voltaire, Colony Room in Christopherovim najljubšim krajem, Caffè Greco v Rimu, ki so delovali kot bari in umetniški odri. Takšna mesta so pogosto nastajala v obdobjih političnih pretresov in so ponujala prostor za eksperimentiranje in pogovor – vse to, kar potrebujemo tudi danes.
Tako kot naše sanje Bar Far kondenzira paradoksalne plasti – starodavni rimski in baročni blišč trčita s sodobno arhitekturo in varljivim klicem prihodnosti (poglejte samo tisto živo rdečo barvo). Po besedah Clementine in Christopherja je rezultat prostor, ki je hkrati cerkev in grobnica, prerokba in razvalina, nebo in pekel. Njeni mavčni reliefi dramatizirajo samo stavbo: deli telesa vznikajo iz sten in se zlivajo z gradbenimi materiali – opeko, cevmi, lesom – ne delujejo zgolj kot okras, temveč kot strukturni elementi, kot infrastrukturne kariatide. Njegova rdeča slika na steni prostor spremeni v iluzorni steber ali klaustar – čeprav ne zre v nebeško krajino, temveč v zloveščo neskončnost, ki nas privlači z nejasnim, nezemeljskim sijajem.
Tako se v Baru Far brišejo meje umetnosti – kiparstvo se staplja z arhitekturo, slikarstvo jo naredi nevidno, trompe l’oeil triki pa zmedejo naš občutek za to, iz česa je kaj pravzaprav narejeno. To je le eno izmed številnih skupnih umetniških del omenjenega umetniškega dvojca, ki dosledno zastavlja vprašanja o uničevanju starih svetov in možnosti, da se iz ruševin rodi nekaj novega. Medtem ko nekdaj stabilni svetovni redi izginjajo pred našimi očmi, Bar Far ponuja igriv prostor za razmislek – veste tisto, ko se končno zberete s prijatelji v petek zvečer, pa pogovor nenadoma zdrsne v politične razprave, pogovore o eksistencialnih in filozofskih vprašanjih, metafizičnih paradoksih in protislovjih… to je prostor za vse takšne debate, v katerih se odgovori pogosto najdejo – no, na dnu kozarca.
Photo: Jasper Fry
Za konec velja omeniti, da se je ta sanjavi prostor odprl s programom živih performansov decembra lani (pesnica Florence Uniacke ter umetnica in sopranistka Nyla van Ingen sta le dve izmed udeleženk, ki jih je izbrala kustosinja Vittoria Bonifati), odprt pa bo vse do 14. marca 2026. Se vidimo v Rimu!
