Strokovnjaki so nam dali nasvete, kako opremiti hišo v 'slow living' stilu, kot na otoku
Tina Kovačiček
2 oktobra, 2025
Tina Kovačiček
2 oktobra, 2025
Spominjam se, ko sem prvič stopila na tla Zlarina, majhnega otoka, kjer sem preživela veliko časa. Sonce je bilo visoko na nebu, a je pihalo dovolj vetra, da sem lahko sklepala, da mi gre življenje na roko. Hiša, v kateri smo bivali, je bila klasična pristna otoška hiša, prevladovala je kombinacija lesa in kamna, pohištvo pa je bilo rustikalno in predvsem funkcionalno, brez pretiravanja, a s stilom. Takrat sem si rekla: nekega dne, ko bom imel hišo na nekem otoku … Od takrat je minilo (veliko) let. Na otoku še nimam hiše ( but girl can dream, right!), imam pa idejo, kako bi lahko izgledala. Spoznala sem, da morda res ne potrebujem hiše na otoku, da bi jo opremil v otoškem slogu, ki je kot estetika notranje opreme vse bolj iskana med tistimi, ki imajo radi zračne, svetle in udobne prostore. Najbolje ga opiše slow living tempo življenja in estetika brez pretiravanja, zakoreninjena v lokalnem okolju.
Povezano: Seznam knjig za vse, ki želijo upočasniti in se vrniti k sebi
S tem se strinjajo tudi moji sogovorniki na to temo, ki delajo na povsem različnih, geografsko zelo oddaljenih otokih, vendar so njihove misli o materialih, ozračju in gradnji zelo podobne. Njihove izkušnje z otoka so služile kot vodilo pri ustvarjanju slow living interierja.
Morpharos je svoj arhitekturni biro preselil na Hvar, s čimer je njihova praksa gradnje hiš na dalmatinskih otokih, ki jih zdaj uspešno štejejo v desetinah, čim bližje viru navdiha. Vsako podnebje ima svoje zakonitosti in materiale. Ključnega pomena je, da hišo pravilno usmerimo glede na sonce, razglede, vetrove in teren. Na jugu se pred močnim soncem zaščitimo z ložami, globokimi okni in pergolami, ki poleti hladijo, pozimi pa prepuščajo svetlobo – “win-win” rešitev. V detajlih se zanašamo na preverjene tradicionalne rešitve, interpretirane s sodobnimi tehnologijami, mi pove Borna Pavičić, partner iz studia Morpharos.
Pri izbiri materialov se zanašajo na pristne barve in teksture – v Dalmaciji, kjer studio Morpharos ustvarja svoje najlepše projekte, so to “lokalni klesani kamen in apneni omet, poleg lesa, golega betona ali surovih kovin”. Takšen pristop ustvarja arhitekturo, “ki temelji na tradiciji, a je odprta za sodobnost,” Borna pojasnjuje za Vogue Adria in svetuje, da se izognemo “obrabljenemu vzorcu bele fasade, ravne strehe, antracitnih okvirjev in steklenih ograj,” ker takšna kombinacija “ni občutljiva za lokacijo”.
“Naravnost in iskrenost prostora se najbolje pokažeta skozi materiale, ki ne skrivajo svojega izvora, ki so iskreni in otipljivi. Izklesan kamen, grob beton, surov les, apneni ometi in barve, ki dihajo – ne zahtevajo nepotrebne pozornosti, temveč dajejo občutek prizemljenosti. Vsaka njihova nepravilnost postane del zgodbe: sled nazobčanega orodja na kamnu, letnice v lesu, drobne sence v apnu govorijo o pokrajini, iz katere so prišli, in o roki mojstra, ki jih je obdelal. Vsi ti spomini, vpisani v površino, naredijo prostor živ in resničen.”
“Topli zemeljski toni, bež in off-white barve obujajo spomin na apnenčaste zidove, izpostavljene soncu, zemlji in pesku, terakota pa vonj po žgani glini in sončnem zahodu.“ Pravzaprav vse te barve pri ljudeh vzbujajo različne spomine, skupno pa jim je, da imajo mediteranski pridih. Barve, ki vzbujajo spomin na naravo, se ne vsiljujejo same po sebi, temveč ustvarjajo tiho harmonijo, vzdušje doma, kjer se vedno počutite dobrodošle in napolnjene s pozitivno, mirno energijo.
“Fiksne klopi z blazinami po meri ustvarjajo intimne sedežne garniture, medtem ko dizajnerske sedežne garniture prinašajo značilen odmerek sodobnosti in se popolno prekrivajo. Pohištvo iz različnih obdobij in proizvodnih tehnologij govori o preteklosti, drugo o sodobni preciznosti, spet tretje pa o rokopisu dizajnerja. Postavljeni drug ob drugem tvorijo harmonično celoto, tako kot v orkestru, kjer ima vsak posamezen instrument svoj glas, in prispevajo k harmonični celoti.”
“Tradicionalni elementi, ki jih najdemo v hiši ali v dediščini, lahko postanejo subtilna kulisa za sodobne kontrapunkte. Tanka jeklena polica, ki raste iz masivnega kamnitega bloka, gladka betonska tla ob surovih kamnitih stenah ali obratno – gladke ometane stene ob kamnitih talnih ploščah so igra kontrastov. Te kombinacije in prehajanja dajejo prostoru značaj in globino, tradicijo in sodobnost ter tehnologijo in obrt.”
“Svetloba in ostre mediteranske sence, ki prečkajo hrapave površine, vnašajo dinamiko v prostor in poživijo hišo. Zjutraj prvi žarki prebudijo prostor s svežino, popoldne mu kontrasti kamna in lesa dajejo energijo, zvečer pa tople luči ustvarjajo intimno vzdušje. Tkanine, kot so lan, bombaž in volna, prinašajo mehkobo in toplino, kontrapunkt grobemu kamnu in betonu. Enako pomembna je praznina – tišina med toni, trenutek oddiha, ki daje ritem in ravnovesje. S puščanjem “praznih” prostorov omogočimo arhitekturi in pohištvu, da dihajo, prostoru pa, da govori brez občutka utesnjenosti. V teh čistih površinah in prostih kotih spoznaš, da prostor ni le zbirka predmetov, ampak tudi prostor za dihanje, kontemplacijo in tihe misli.“
Otoški slog notranje opreme, kot opažam pri svojih sogovornikih, se navdihuje v mirnih, osamljenih hišah na otokih, ki združujejo preprostost, funkcionalnost in čar v vsakem kotičku. Če že nimamo možnosti živeti na otokih vse leto, nas lahko tempo tega življenja navdihne tudi v mestih, da si uredimo dom, kjer se počutimo prizemljene.
Moja naslednja sogovornica, oblikovalka iz Stockholma in ustanoviteljica švedske znamke preprog LAYERED, Malin Glemme, se strinja s to trditvijo. Njen najnovejši projekt notranjega oblikovanja, tako kot projekt pisarne Morpharos, je fizično utelešenje slow living koncepta in prizemljenega življenja. Njena štirisobna apnenčasta hiša, ki se nahaja v mirni vasici Rone na otoku Gotland, datira v leto 1880 in izžareva šarm, dediščino in patino. V zadnjem desetletju je Glemme ljubeče preoblikovala prostor zase in za svoje tri otroke, pri čemer so jo vodili izključno intuicija, zgodovina in globoko spoštovanje do naravnega in kulturnega značaja Gotlanda. Želela sem si interier, ki ne bi zasenčil okoliške narave, temveč bi ji omogočil, da ostane v središču pozornosti in glavni pogled. Cilj je bil ustvariti prostor, ki se brezhibno zliva s surovo pokrajino Gotlanda. Pomembno se mi zdi tudi, da je dom kraj počitka – okolje, ki ne črpa energije, temveč podpira počasnejši tempo življenja in preprost, nevsiljiv način življenja , je Malin povedala za Vogue Adria.
Kot protistrup za pretirano kurirano notranjost nas njen dom popelje nazaj k osebnemu, počasnemu načinu življenja. Ključno je, da razmislimo o dosledni niti, tako glede vzdušja, ki ga želimo doseči, kot tudi z določitvijo jasne barvne palete, ki se je držimo. Vedno začnem z moodboardom, nato določim barvno paleto in na koncu pa poiščem pohištvo, tkanine, preproge in druge podrobnosti, nam Malin svetuje glede začetka urejanja doma v otoškem slogu in tako kot Borna iz studia Morpharos zaključi, da bi morala hiša odražati kraj, ki mu pripada. Interier bi se moral povezati z lokacijo in vrsto energije, ki jo želite prenesti.
“Teksture postavijo ton: lan, ratan, morske alge in surov les. Nepopolne, otipne površine vabijo k dotiku in ustvarjajo tisto pristnost, ki opredeljuje otoško življenje in pristop k slow livingu.
“Odtenki peska, naplavljenega lesa, gline, kredasto bele, zamolkle zelene in pridihi oceansko modre ustvarjajo občutek miru. Vendar ni treba, da je vse umirjeno – vključite tekstil z vzorci, ki vas nasmejijo, ali igrive detajle na posodi, ki prinašajo veselje v vsakdanje življenje. Prav ta ideja o majhnih gestah, ki prinašajo lahkotnost, me je navdihnila za lansiranje moje druge blagovne znamke, Pick a Poppy.”
“Pohištvo naj bi delovalo iskreno in zadržano. Mize iz masivnega lesa, kiparski stoli z mehkimi krivuljami in preproste klopi ustvarjajo prizemljeno vzdušje. Iščite mojstrsko izdelavo in brezčasne silhuete, ne pa najnovejših trendov.”
“Sproščeno navrženi tkani materiali, keramične sklede, napolnjene z školjkami ali kamenčki, in lampijoni, ki zvečer oddajajo toplo svetlobo. Te plasti prinašajo toplino in vsakdanje življenje spreminjajo v ritual.”
“Ustvarite kotičke, ki spodbujajo počasnejše trenutke, še posebej na prostem. Kotiček za kavo ob mirnih jutrih ali prostor za pogovor ob sončnem zahodu. Dodajte mehko zunanjo osvetlitev – lanterne, lučke iz riževega papirja ali diskretne reflektorje – da ohranite enako vzdušje tudi med poznimi večerjami in druženjem.”