Znani retro oblikovalski element se zmagoslavno vrača v interierje

Žamet, mehkoba, umirjeni toni, to so besede, s katerimi bi lahko povzela prve asociacije, ki mi pridejo na misel, ko pomislim na interierje iz 60-ih in 70-ih. Ni skrivnost, da se mi ta desetletja zdijo neustavljivo privlačna v smislu stila. Če bi imela več prostora, bi moje stanovanje verjetno spominjalo na velik kotni kavč, mehak, udoben in ustvarjen za preživljanje neskončnih ur na njem. To bi bil interier, ki vabi k sedenju, druženju in sprostitvi, z veliko teksturami, zemeljskimi toni in tistim toplim občutkom doma, ki ga dizajn tega obdobja zna tako dobro vzbuditi. Do takrat pa le radovedno spremljam dogajanje na oblikovalski sceni, novica v napovedi pa pravi, da se slavni element iz tiste dobe vrača na velika vrata. Kar je odlična novica (kot tudi vrnitev nostalgičnih steklenih blokov).

Conversation pit kot retro hit v notranjem dizajnu

Do nedavnega se ne bi niti spomnila, da se tisto znižano, ločeno sedežno območje, okrogle ali pravokotne oblike, imenuje conversation pit. A življenje je tu, da me spomni in tudi osveži mojo naklonjenost do tega statement kosa, ki se je prvič pojavilo v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot inovativen element modernistične arhitekture. (In ostal vznemirljiv v interierjih skozi celotna 70-ta, ko je disko pisal strani na plesiščih po vsem svetu.) Zasnovana kot osrednji prostor doma, je bila spuščena (ali vdolbena) dnevna soba zasnovana tako, da spodbuja intimnost, pogovor in povezanost, za razliko od tradicionalne razporeditve pohištva tistega časa, ki je pozornost usmerjala na televizijo. Eden od ikoničnih conversation pit primerov je delo finsko-ameriškega arhitekta Eera Saarinena. On je leta 1953 zasnoval družinsko hišo za prijatelja, ameriškega industrialca, filantropa in mecena arhitekture, J. Irwina Millerja in njegovo ženo Xenio Simons Miller. Osrednji del hiše je prav prostor v nižjem nadstropju, ki je hkrati prijeten, svetel in intimen ter spodbuja smiselno druženje. Saarinen ga je populariziral z vključitvijo v prostorski načrt Millerjeve hiše, sledili pa so mu odlični primeri Paula Rudolpha v rezidenci Milam (1961) in vsi kalifornijski projekti Johna Lautnerja z dramatičnimi ložami.

Miller House, Courtesy of Balthazar Korab Archive (Library of Congress)

Čeprav je bil takrat zelo inovativen in sodoben način razmišljanja o notranjem oblikovanju, se je do leta 1963 conversation pit znašel v nemilosti kritikov in medijev. Časopis Time je namreč objavil kratek članek z naslovom “Padec pita”, v katerem je trdil, da je njegova zlata doba že minila. Besedilo opisuje številne slabosti in nerodne nevarnosti takšne rešitve: “Na koktajl zabavah so gostje, ki so ostali pozno, pogosto padali v pit. Tisti, ki so že sedeli v njem, so bili od zgoraj bombardirani z drobtinami kanapejev, njihov pogled pa se je razširil na polje nogavic, gležnjev in čevljev. Dame so se izogibale robovom, saj so se bale, da bi se bo tako videlo pod njihova krila. Da bi preprečili vsakodnevne nesreče, je bilo treba namestiti rešetke ali ograje za zaščito otrok in psov,” je zapisal časopis Time Magazine, ki je nesrečnim lastnikom predlagal, da vdolbino preprosto zapolnijo z betonom in čeznjo položijo talne obloge – “Nihče ne bo nikoli vedel, kaj je bilo nekoč spodaj.”

Courtesy of AMC

Na srečo je conversation pit še dolgo zatem preživel kot zaželen oblikovalski element v stanovanju in do konca 70-ih skoraj noben moderen ambient ni bil brez tega zaželenega družbenega junaka stila. Nedavna zgodovina oblikovanja interierjev se spominja 2010-ih in serije Mad Men, ki je skoraj vse pahnila v blaznost zaradi dizajna iz sredine 20. stoletja, vključno z davno pozabljenim conversation pit prostorom (sunken living room – vkopana dnevna soba). Glavni junak serije, Don Draper, je prenovil svoje stanovanje v New Yorku leta 1966, vključno s spuščeno dnevno sobo z vgrajenim kavčem iz rjavega tvida v obliki črke L. Od takrat se arhitekti in oblikovalci še naprej poigravajo s tem elementom, čigar privlačnost verjetno leži v družbeni dinamiki teh vznemirljivih desetletij. Se tudi vi takoj spomnite zabav in partyjev iz 70-ih, ki so jih nekoč gostili conversation piti?

Towers Road House, Wood Marsh, photo: Peter Bennetts

Vrnitev dizajna, ki nas vabi, da se usedemo in poslušamo

Conversation pit kot del notranjosti je bil prostor, pogosto bogato oblazinjen s tkaninami, blazinami in toplimi teksturami, ki je bil v nasprotju s preostalo minimalistično notranjostjo in je ustvarjal vtis “kokona” znotraj modernistične geometrije. Ljudje so nekoč svoje hiše imeli za domove za vse življenje, zato je bil ta arhitekturni detajl naložba v prihodnost. Ker je bilo v teh desetletjih izjemno priljubljeno druženje doma, so bili conversation piti prostori idealna rešitev, ki je gostom omogočila bolj intimno povezovanje. Danes, v dobi prenatrpanih družbenih omrežij in digitalnega hrupa, conversation pit doživlja preporod. Ljudje se znova obračajo k intimnim družabnim prostorom, ki vabijo k toplini in zavetju doma.

Casa Alférez, Ludwig Godefroy architect, photo: Rory Gardiner

Dobrodošli so tudi prostorski koncepti, ki spodbujajo povezljivost, ne le estetiko. Po besedah britanske oblikovalke Ilse Crawford “oblikovanje potopljene dnevne sobe ni novost. Gre za ustvarjanje psihološkega ognjišča, točke, ki ljudi nagonsko privlači.” Nov val arhitektov in oblikovalcev to idejo na novo interpretira kot del večnamenskih dnevnih sob, pa tudi kot pomembno meditativno točko v prostoru, ne nujno za pogovor, temveč za bivanje in kontemplacijo. V duhu vala slow living idej, a tudi vrnitve k japonskim tehnikam bivanja, s podobnim odprtim prostorom, ki ga navdihuje japonska kultura, postajajo vse pogostejše oblike tovrstnega vključevanja v sodobne interierje. Njihova funkcija osrednjega dela sobe ostaja enaka, prav tako način, kako so urejeni; pisane velike blazine, prijetne preproge, pomembno je, da še naprej ostajajo mehke točke udobja in sprostitve v bivalnem prostoru.

Ritson Road, Gresford Architects, photo: Andrew Ogilvy

Nasveti za oblikovanje lastnega conversation pit prostora

Dobra novica je, da conversation pit ni nujno razkošen podvig, če ste ga morda do sedaj tako dojemali. Mnogi arhitekti ga imajo za idealen element za terase in poletna druženja, saj je danes več kot le dizajn – je nekakšno povabilo k pogovoru, prisotnosti in počasnejšemu tempu življenja. Sodobna različica tega trenda je prilagojena današnjim domovom: prilagodljiva, čutna in čustveno inteligentna. Morda boste morali narediti manjšo spremembo prostora, kamor ga nameravate namestiti, vendar to ni neizvedljivo.

Hotel NEST Baja, Baja California Mexico

Ne glede na to, ali ustvarjate nov prostor ali želite to idejo na novo interpretirati v obstoječem domu, tukaj so ključni elementi:

Znižana raven (če je mogoče)

Klasični pit je nižji od preostalega dela tal, kar ustvarja fizični in psihološki center. Če prenavljate, znižajte tla za 20–40 cm in okoli cone vgradite stopnico.

Modularni sedeži

Namestite oblazinjene klopi, kotne blazine, mehke vzmetnice ali izdelane ploščadi. Nasvet – če prostor pogosto uporabljate, uporabite vodoodporne materiale ali tiste z visoko odpornostjo proti obrabi.

Casa Caimán, Bloqe Arquitectura, Mexico, photo: Rafael Gamo

Osrednja točka

Kamin, klubska mizica, vaza, umetniško delo, naj ima prostor vizualno središče. V sodobnih različicah je to pogosto ognjišče (firepit) ali klubska mizica z naravnim kamnom.

Ambientalna osvetlitev

LED trakovi pod ploščadjo, v stenah vdolbine ali za naslonjalom za dodatno globino in mehkobo svetlobe. Lestenci nad pogovornim prostorom lahko pomagajo ohranjati osredotočenost.

Casa RF, Javier Sánchez Carlos Mar, photo: Rafael Gamo

Materiali in barve

Za uravnoteženje estetike in udobja uporabite tople odtenke materialov, lanene tkanine, ploščice ali betonske površine. Barve naj bodo zemeljske, umirjene ali naravne, odvisno od konteksta (Japandi, wabi-sabi, mid-century).

Odprtost in funkcionalnost

Če nimate prostora za spuščena tla, ustvarite vizualno vdolbino z modularnimi blazinami in nizkimi zofami, obdanimi s preprogami. Ni nujno, da je pogovorni pit na sredini sobe, lahko je ob stekleni steni z razgledom.

Villa Amsterdam, Marmol Radziner Architecture, photo: Ossip