Logo
Please select your language

Film & Tv

Nostalgični poletni filmi so edini, ki jih lahko gledam med vročinskim valom

Nives Bokor

13 julija, 2025

Čeprav me ponavadi muči čudna slaba vest, če ne gledam filmov, ki me spodbudijo k razmišljanju ali zaradi katerih lahko v družbi izpadem kot (psevdo)intelektualca ob naštevanju francoskih, italijanskih in nemških naslovov. Poleti, še posebej sredi vročinskega vala, pa ta slaba vest izgine, udobno se namestim ter pritisnem na predvajanje izključno nostalgičnih poletnih filmov. Tistih, ki od mene ne zahtevajo IQ višjega od 70 in ki dišijo po kokicah in Nivea kremi za sončenje. Filmi, ki sledijo v nadaljevanju, so tisti, ki so najpogosteje na mojem seznamu.

Coming to America

Eddie Murphy je prvi komičar na čiji sam stand up nastup plakala od smijeha. Iako se i Policajac s Beverly Hillsa može komotno naći na ovoj playlisti, Princ osvaja Ameriku jedan mi je od najdražih njegovih filmova.  Osim što me teleportira ravno u NYC osamdesetih, gdje se puši para iz šahtova, grade i ruše snovi o boljem životu, ima nešto toliko zabavno u svakom liku i kadru tog filma. Eddie glumi šarmantnog princa iz izmišljenog afričkog kraljevstva koji bježi od dogovorenog braka i stiže u Queens u potrazi za „pravom ljubavlju“. Radi u fast foodu, pere podove, skriva krunu ispod šešira, a pritom djeluje kao najpristojniji čovjek na cijelom kontinentu. 

Eddie Murphy je prvi komik, čigar stand-up nastop me je spravil v jok od smeha. Čeprav lahko tudi Policaja iz Beverly Hillsa zlahka najdete na tem seznamu, je Comnig to America eden mojih najljubših njegovih filmov. Poleg tega, da me je teleportiral naravnost v New York v osemdesetih, kjer se iz jaškov kadi para, gradijo in rušijo sanje o boljšem življenju, je v vsakem liku in kadru tega filma nekaj tako zabavnega. Eddie igra očarljivega princa iz izmišljenega afriškega kraljestva, ki pobegne pred dogovorjeno poroke in prispe v Queens v iskanju “prave ljubezni”. Dela v hitri prehrani, pomiva tla, pod klobukom skriva krono in se hkrati obnaša kot najbolj spodoben človek na celotni celini.

Grease

Film, na katerega sem naletela zaradi njegovega soundtracka, ker je bila ta plošča ena maminih najljubših poleti, je ultimativni comfort movie za poletno vročino. John Travolta, takrat še hodeči hormon s popolnimi boki, in Olivia Newton-John, ki v zadnjem prizoru med kajenjem cigarete in premikanjem bokov v črnih usnjenih pajkicah ruši vse stereotipe o dobrih dekletih. Zaplet? Ljubezen na plaži, nesporazumi na hodnikih, pesmi, ki se ti prilepijo na možgane kot sladoled na asfalt. Idealen za dneve brez preveč razmišljanja in analiziranja, le malo sanjarjenja o srednješolski ljubezni.

500 Days of Summer

Film, ki me vsakič znova spomni, zakaj sem bila po prvem ogledu rahlo zaljubljena v Josepha Gordona-Levitta in zakaj sem hkrati prevračala z očmi ob pogledu na Zooey Deschanel. Ker kdo ni bil vsaj enkrat v življenju Tom – prepričan, da je našel svojo usodo, medtem ko druga stran le živi svoje indie girl življenje, popolnoma nevedna o uničenju, ki ga pušča za seboj. A ta film me spomni tudi, kako se dojemanje življenja in odnosov spreminja s starostjo, saj sem z leti in izkušnjami spoznala, da je bil Tom pravzaprav the bad guy.

Dirty dancing 

Zanimivost iz mojega življenja v zvezi s tem filmom je, da sem si ga prvič na skrivaj ogledala pri teti, ker se je beseda “umazano” v naslovu slišala kot nekaj, česar se ne bi smelo početi. Od takrat ga vedno gledam z enakim občutkom, da je bil svet malo lepši, ko je obstajal Patrick Swayze v belih hlačah in z repliko Nobody puts Baby in a corner. Rada ga imam poleti, ker me spominja na tiste dni, ko si dovolj mlad, da ti poletne počitnice lahko spremenijo celotno življenje, in spet dovolj mlad, da misliš, da bodo trajale večno.

The Beach

Naj dvigne roko tisti, ki ga v tem obdobju naših življenj Leo ni očaral. Ne vem, ali je film še vedno moj najljubši zaradi njega ali zaradi filma samega, vem pa, da me film vsako poletje spomni, kako naivno sem pripravljena verjeti, da obstaja nek skriti raj, ki se ga Tripadvisor ogledi niso dotaknili. Čeprav sem bila, v obrambo Tajske, na plaži, kjer so snemali serijo, in moram priznati “kapo dol” tajskim oblastem, kako dobro so jo ohranile s takim naletom. Mislim, da vsi poznajo zaplet, ampak ponovimo ga – Leonardo DiCaprio v svojih pred-divjih dneh pobegne od vsega znanega na skrivno tajsko plažo in nas skoraj prepriča, da so za srečo dovolj pesek, rum in svoboda.

Tko pjeva zlo ne misli

Nisem prepričana, zakaj ta film uvrščam med poletne filme. Verjetno zato, ker me popelje v svet, kjer se zdi največji problem, koliko se je nekomu zažgal štrudelj in kjer se zdi obvezno zapeti eno po kosilu, med pomivanjem posode, ko se nasloniš na balkon. In svet, v katerem sta čudovita Mirjana Bohanec in šarmantni Relja Bašić. In preprost zaplet v Zagrebu v tridesetih letih. V povsem povprečno družino z nadpovprečno potlačenimi čustvi pride gospod Fulir, v katerega se vsi malo zaljubijo, medtem ko mali Perica vse skupaj zapisuje v svoj dnevnik in jih opazuje, kot da bi bil prvi kronist hrvaške družine. Zapleta v klasičnem smislu ni. Prisotna je limonada, lahkotno prešuštvo in šlager.

Independence Day

Film, v katerem nezemljani napadejo Zemljo, mi pa jim seveda vrnemo udarec, le da z več eksplozijami. Independence Day je čistokrvni blockbuster iz 90-ih, v katerem Will Smith oklofuta nezemljana (dobesedno), ameriški predsednik pa ima govor, ki bi danes bil TikTok zvočna podlaga za motivacijo. Vsi so zagoreli, vsi se potijo ​​in vsi rešujejo svet. Film, ki si ga je vredno ogledati poleti, ker ni moralne dileme – nezemljani so zlobni, ljudje so dobri (ali vsaj čedni) in vse eksplodira ravno prav in takrat, ko bi moralo.

Almost Famous

Zgodba tehnično gledano govori o fantu, ki pri petnajstih letih dobi priložnost za turnejo z bendom in pisanje za Rolling Stone, kar se sliši kot uresničitev sanj, dokler se ne izkaže, da je večina teh sanj nedosegljivih. V resnici pa je to film o vseh nas, ki smo si želeli biti del nečesa večjega, nečesa, kar nas bo morda zlomilo, a vsaj izgleda kul, dokler traja. Kar pa me vsakič znova pritegne, je igra Kate Hudson kot Penny Lane.

Vicky Cristina Barcelona

Film uradno govori o dveh Američankah, ki prideta v Barcelono in se zaljubita v istega španskega umetnika. V resnici pa gre za ženski, ki poskušata ugotoviti, kaj želita. Vicky igra na varno, medtem ko Cristina obožuje kaos, a ko kaos zares udari, pokliče taksi. In medtem ko se Cristina igra z ognjem, Penélope Cruz, znana tudi kot María Elena, preprosto pride in vse zažge. Spoiler alert – na koncu filma se nihče ni ničesar naučil, a so se vsi vsaj počutili žive.

Crossroads

Prvi film, ki sem si ga šla ogledat sama s prijateljicami v kino v mesto. Čeprav ima na IMDB uničujočo oceno 3,9, se ne bi strinjala, da je takšen polom. Pri 14 letih je bilo prijetno gledati film brez tipične najstniške drame, brez deklet, ki se prepirajo zaradi fanta, brez “najboljši prijatelj je pravzaprav tisti pravi”. Samo tri različna dekleta s popolnoma različnimi zgodbami, ki poskušajo najti pot v odraslost. Tako kot moji dve prijateljici in jaz, ki smo uživale v vsakem prizoru tega filma.

Lethal Weapon

Kakršno koli nadaljevanje. Mel Gibson in Donald Glover sta prototip policijskih tandemov, v katerih je vedno en ranjeni wildcard, kot bi rekli Američani, in drugi, ki ga drži pod nadzorom. Zapleta sploh ni treba omenjati, ker sledi dobro obrabljeni šabloni komedij iz 80-ih – nekaj zlobnežev, nekaj dobrih fantov, nekaj pozabljenih ali odvzetih ljubezni in kup hitrih duhovitih smešnih replik in šal. V prevodu idealno nedeljsko popoldne.

VOGUE RECOMMENDS