Secret Summer Spots, kjer si Vogue Adria uredništvo polni baterije to poletje

Ko julij potrka na vrata, je prva misel, ki nam šine v glavo: morali bi pobegniti čim dlje! In tako nekako tudi napovedujejo trenutni poletni scenariji, ki se nam razprostirajo s soncem in vonji poletja.

Daleč od množice, tesno parkiranih brisač eno ob drugi, radovednih pogledov in vonja po kremi za sončenje nekoga drugega si predstavljamo, da smo tam, in iščemo takšne lokacije. Vsi imamo svoje majhne skrivne kotičke, kjer si hitreje kot kjerkoli drugje napolnimo baterije. Hkrati pa je največji luksuz v tistem trenutku čas in tišina. Od nedotaknjenih jadranskih zalivov, otokov, sence oljk in vonja po smilju in sivki, tukaj se skrivamo to poletje.

Povezano: Plaža, po meri Vogue urednic – kaj resnično potrebujete s seboj za popoln dan ob morju?

Kristina Mikulić Gazdović, Beauty Editor
Imam dva priljubljena summer spota, oba skrita in težko dostopna, popolna za dolge ure pitja kave v čarobnem okolju. Prva je plaža Dubovica na Hvaru z Dubovica beach barom, druga pa je majhen otoček Supetar blizu Cavtata, kjer se nahajata St. Pietro lounge bar in restavracija. Oba kraja sta obdana s čudovitimi plažami, tako da se lahko kopate, kadar koli želite, in dovolj je tudi sence, kjer se lahko skrijete pred soncem. Morje je čisto, ambient pa prijeten. Kar pa me pri obeh lokacijah najbolj privlači, je pogled na odprto morje. Pogled na oddaljeno, neskončno obzorje je zame še posebej sproščujoč in ustvarja neopisljiv občutek, ki bi ga opisala kot mešanico navdušenja, odpiranja ustvarjalnih poti in miru. Pogled občasno prekine jadrnica ali ladja. Takrat ta naravna umetnost dobi človeški pridih in se zelo hitro vrne v prvotno stanje. Supetar je nekoliko mirnejši od Dubovice, ker je do njega težje priti in boste obkroženi z manj ljudmi. Plaža Dubovica je, vsaj med domačini, na Hvaru zelo znana po svoji čistoči in zanimivi zgodbi grofove hiše na vhodu na samo plažo, a vseeno boste lahko uživali v ambientu, saj je dovolj velika. Vendar je jutro boljše za uživanje kot preostanek dneva. Lahko si celo privoščite prijetno masažo telesa, saj je za to namenjen poseben oddelek. Zame sta oba kraja kombinacija narave in letoviškega ambienta, vendar na nekoliko nepopoln balkanski način. Malo olepšano, malo surovo, a zelo posebno.

Povezano: Hvar Island Guide: najboljša mesta na otoku po izboru domačinov

Nives Bokor, Digital Director
Moj kraj je Pelješac. Natančneje, Viganj. Še nikoli v življenju nisem doživela tako intenzivnega občutka drugega doma, kot ga občutim, ko pridem na ta polotok. Njegova mešanica čudovitih plaž, samotnih zalivov; vinarn in gostiln, katerih terase gledajo na sončne zahode, kjer se barve ne ujemajo z nobeno Pantone paleto … vsako leto me vleče, da se vrnem. Če imate srečo, da se ustavite, ne zamudite obiska K2 bara; opazujte surferje na deskah in kajtih, medtem ko ste udobno nameščeni v Čiringitu ali v beach baru Ponta. Če ob tem ne bi obiskali plaže Extravaganca, bi bila to poletna herezija. In ja – rezervirajte mizo v istoimenski restavraciji, ampak najprej: prihranite si živce. Pot tja je kot Google Maps, ki preizkuša mojo potrpežljivost, ampak ko pridete tja? Pot, zavoji, mini srčni napadi in “kaj mi je tega treba” notranji monologi – pozabljeni. Ostanejo le vino, razgled in občutek, da je bil Leonardo, vsaj v prvi polovici filma Plaža, na pravi poti do tega, kako bi življenje pravzaprav moralo izgledati.

Tara Đukić, Culture Editor
Poletje je, kdo ve katere štiri izmed nas, – vse skupaj, nekje med Zeppelinom in Zlatimi skalami v Pulju, odvisno od tega, kje sonce najpozneje zaide in kje smo našle prost kotiček, da se razprostremo v svoji brezskrbnosti. Tam ni ničesar, nobenih trgovin, nobenih restavracij, nobenih stranišč, samo divjina v vsej svoji surovi in ​​razkošni lepoti. B. v torbi nosi rižoto, ki nam jo je pripravila tisto jutro, A. je zadolžena, da nas opominja na redno mazanje s kremo za sončenje, M. nosi dovolj klobukov in dodatkov, da lahko okiti vse štiri. Malo se bere, malo se pritožuje in malo smeje z glasnostjo, ki odmeva vse do puljske Arene. Roke na zatilju, pogled razbremenjen misli, koža, ki se lesketa od vode in vročih sončnih žarkov, življenje ne bi moglo biti preprostejšedo te mere, da vsakič pomisliš, da bi moral vse ostalo vreči v vodo, ja, tukaj in zdaj. Vpijam trenutek v tistem zatočišču, kamor se vračamo leto za letom, z vedno težjimi življenjskimi koledarji in urniki za usklajevanje, zavedajoč se, da to ne bo večno, “ko vsaka ptica poleti v svojo jato”.

Teodora Jeremić, Editorial Director
Kot pri vsem drugem v življenju sem razdvojena glede vprašanja “poletja v Beogradu”. Res je, da nisem ljubiteljica nenormalnih temperatur, splošnega pomanjkanja zraka in taljenja na asfaltu ter da izkoristim vsako priložnost, da pobegnem od tega, res pa je tudi, da je v vsej tej pregreti atmosferi nekaj čarovnije. Kot da se nevrotični Beograd sam malo utrudi in poleni ter se v poletnih dneh upočasni, izprazni in nasploh malo ohladi. Ali pa se vsaj tako zdi. Še posebej, ko sedim ob reki, na Brodiću na Savi, kraju, kjer je glasba odlična, druščina raznolika, hrana odlična, ledeno mrzel špricer pa se toči v velike kozarce. Če nisem na Brodiću, sem na Dobrili, ampak eno je gotovo, vedno izbiram kraje ob vodi, ker me to dodatno pomiri. Za poseben odmerek sprostitve se junija tradicionalno odpravim na sprehod po hrvaški obali, najpogosteje v Istro, kjer se rada izgubim na plažah rta Kamenjak, za katerega iskreno verjamem, da je raj na zemlji, in to vsako leto potrdim. Moj najljubši (zaenkrat) je zaliv Mala Kolumbarica, ne vem, ali je to zaradi same plaže ali Safari bara, skritega med bambusom, lovorjem, borovci in vsemi drugimi čudovitimi rastlinami, ki tukaj sobivajo, a oboje je vredno obiskati.

Bojana Jovanović, Copy Editor
Beograd poleti postane pečica. Vse pod nogami se zdi tako vroče, da se vstop v Zaro ali McDonald’s zdi kot mini izlet v kakšen hladnejši kraj. Klimatska naprava je seveda na polni moči in v teh trenutkih preprosto potrebujem kraj, kjer se lahko odklopim, ne da bi cel dan zapravila na cesti, saj če niste voznik kot jaz, ste za krajše izlete iz mesta pogosto odvisni od urnikov drugih ljudi. Zato grem pogosto na Avalo. Je dovolj blizu, da se ne šteje kot izlet, ampak takoj ko pridem gor, se vse spremeni, tišina, senca, gozd. Obiščem spomenik, se sprehodim, pojem nekaj v restavraciji in se nato prerojena vrnem v mesto. Ko pa si resnično želim pobegniti, grem domov, v Valjevo. Tam sem odraščala in še vedno nič ne prekosi reke Gradac. Ne govorim o delu ob kavarnah in promenadi, ampak o tistih skritih zalivih, do katerih lahko pridete le peš, pri čem večkrat prečkate reko. Je ledena, bistra, obdana z gozdom in točno to potrebujem, ko temperature postanejo neznosno visoke. Če si bom kje napolnila baterije, je to tam.

Tina Kovačićek, Lifestyle Editor
Moja ljubezen do Istre raste sorazmerno z leti, ki jih tam preživim. Vsako leto jo imam malo bolj rada, to je ljubezen, vam povem. Pri Istri je čarobno to, da vsakič, ko pridem, odkrijem nekaj novega, neverjetnega, od gostilne, do nove vasi, v kateri še nisem bila, do pohodniških poti (pot 7 slapov sem že nekajkrat obiskala, podobnih pa je še veliko). Tudi v glavni sezoni, ko nimaš kje parkirati kolesa, kaj šele pustiti brisače, v notranjosti Istre ni nikoli gneče, vsi smo dobro razporejeni po tistih majhnih vaseh, do katerih se pride s križanjem lokalnih cest. Moja baza je Svetvinčenat. Tam je grad, tam je odlična Pizzeria Grimani, hladna Kampanjolina bionda z razgledom na grad ali jutranja kava v Kampanjolini gostilni, vse je ravno pravšnje. Ko se mi zahoče morja – rt Kamenjak je pol ure stran, skale na Stoji so idealne za skakanje, zalivi v Premanturi pa so dovolj blizu za daljše bivanje na plaži ob sončnem zahodu. Istra je moj happy place.

Sonja Knežević, Copy Editor
Mislila sem, da poznam slovensko obalo vzdolž in poprek, saj se v tem delu države stvari redko spreminjajo. Verjamem, da ima tukaj vsak svoj najljubši kotiček, kamor se odpravi takoj, ko temperature presežejo 30 stopinj, a pogosto boste slišali domačine, ki se pritožujejo, ker se ne odpira nič novega. Enako mnenje sem imela, dokler me letos ni prijetno presenetil Portorož. V portoroški marini se je namreč pred kratkim odprl Smashy Beach Club, čudovito mesto za vse, ki imajo radi morje, sonce, koktajle in dobro hrano. Veriga Smashy je v Sloveniji dobro znana vsem, saj že leta strežejo ene najboljših burgerjev v Ljubljani. V Portorožu se najljubši burgerji jedo ob bazenu s slano vodo, s pogledom na morje. Celoten ambient je edinstven, boho in retro slog pa se tukaj združita v pravi poletni harmoniji. Mesto je novo, a se je že uveljavilo kot eden mojih najljubših na slovenski obali, saj je ravno tisto, kar je tukaj že dolgo manjkalo. Trenutno je to eden redkih krajev, kjer vas ne bo pričakala ogromna množica, zato lahko računate na to, da boste kadar koli v dnevu našli prost ležalnik ali posteljo z baldahinom, zato sem se komaj uprla, da ta beach club ne bi obdržala zase. Vendar verjamem, da se bo dober sloves hitro razširil, zato če se boste to poletje znašli na slovenski obali, ga vsekakor obiščite, ne bo vam žal.

Tina Lončar, Fashion Editor
Vsako poletje preživim na istem mestu – v svojem malem koščku raja, slikovitem zalivu na severni strani otoka Hvar, ki se je, verjetno zaradi robustnih skal, ki povezujejo nebo in morje, nekoč imenoval Vela Stiniva. Gre za mestece z le dvajsetimi hišami, kjer čas teče počasneje, v zraku se mešajo vonji borovega gozda, sivke in rožmarina, soundtrack čričkov, valov in vetra pa se ponavlja na repeat. Po makadamski cesti se hodi bos, breskve se cedijo do komolcev, vsak galeb ima ime, najlepši trenutek dneva pa je, ko se odpravi na morje, medtem kot te pohrbtu boža nežno jutranje sonce. Seveda je morje, kot pravijo fantje, “bolj prozorno od vetra”, najpomembnejše na svetu pa je znati vreči balinček. Ko grem na Hvar, nisem ljubiteljica beach barov ali restavracij, najboljše ribe se jedo doma, meditativne trenutke pa iščem v sprehodih skozi oljčne nasade v mraku ali sedenju na skali s kozarcem vina in filozofskimi pogovori o smislu življenja in o tem, kako “bi bilo dobro, da se nikoli več ne vrnemo”. In seveda v majhnih izletih po otoku, z odprtimi okni, medtem ko recimo igra Valentino Bošković, in se ravno odpravljate na še malo čarovnije – od sosednje Male Stinive ali očarljivega zaliva Pakomina, preko vzpona na najvišji vrh otoka, Sveti Nikola, do zalivov Gdinj na južni strani ali nekoliko bolj priljubljenih, a enako čarobnih, kot sta Sveta Nedjelja in Zaraće. Kamor koli greš, je težko zgrešiti, edino, kar moraš vedeti, je, da se prepustiš.

Tijana Čvorak, Copy Editor
Ko v poletnih mesecih pritisne tista neznosna poletna vročina in sem doma, imam dve summer spot lokaciji kamor najraje pobegnem. Prvi je pobeg k simpatičnemu Podpeškemu jezeru, le dobrih 20 minut vožnje iz Ljubljane. Samo jezero je kot prizor s stare razglednice pred obstojem mobilnih telefonov – ob bregovih ga ponekod objemajo cvetovi lokvanjev, v vodi se zrcali nebo, leseni pomoli pa vabijo, da se potopite v poletno svežino. Ker je to priljubljena točka za sprostitev domačinov, priporočam, da se tja odpravite med tednom in se tako izognete gneči. Čisto ob jezeru vas pričaka Gostilna Jezero s slovenskimi klasikami, kjer vam po predhodnem naročilu toplo priporočam jedi izpod peke. Letos so ob obali odprli tudi prikupen beach bar z ležalniki, ki doda kanček tistega brezskrbnega dopustniškega vzdušja.