Za ta letni presek regionalnih albumov smo poklicali Alekso Simića, ustvarjalca, ki prek svojega TikTok profila skrbno spremlja in kontekstualizira sodobno glasbeno sceno v regiji.
Aleksa Jovanović19 decembra, 2025
Letni pregledi regionalne glasbe danes vse manj delujejo kot tekmovanje in vse bolj kot poskus razumevanja trenutka, v katerem živimo. Albumi, ki ostajajo, niso nujno tisti, ki dominirajo v številkah, temveč tisti, ki jim uspe jasno artikulirati čustva, identitete in napetosti sodobnega regionalnega konteksta. V njih se hkrati prepoznajo osebne izkušnje in širši družbeni okvir, zaradi česar so relevantni tudi onkraj trenutka, v katerem so bili objavljeni. Ravno zato mi je vedno zanimivo, kako in kje odkrivam glasbo, ki se pri meni zadrži skozi leto, pa tudi kdo so ljudje, katerih način razmišljanja o glasbi se mi zdi blizu. Eden od takšnih trenutkov se je zgodil povsem naključno, medtem ko sem doomscrollal po TikToku. Takrat sem prvič opazil Aleksa Simića v videu, v katerem priporoča poslušanje takrat novega albuma Jymenik. Izkazalo se je, da je to album, ki mi je ostal najljubši regionalni naslov tega leta, še pomembneje pa je, da me je ta video spodbudil, da sem začel posvečati pozornost načinu, kako Aleksa govori o glasbi. Poleg tega, da si deliva ime, mi je hitro postalo jasno, da razmišljava podobno. Glasbe ne dojemava izolirano, temveč v odnosu do trenutka, v katerem nastaja, konteksta, v katerem se posluša, in osebne izkušnje, ki jo nosi s seboj. Njegovi zapisi se ne ustavijo pri zvoku, temveč vstopajo v širši kulturni in čustveni kontekst albumov ter jih obravnavajo kot prerez družbe, generacij in osebnih prelomnih točk.
Prav zato Aleksa izbira najboljše regionalne albume, ki so pustili svoj pečat v letu 2025. Njegova izbira ne poskuša razložiti regionalne scene kot celote, temveč jo prikazati skozi albume, ki so vsak na svoj način ujeli duha leta 2025. Kar sledi, ni lestvica, temveč skrbno vodena pripoved o tem, kako regija danes zveni, čuti in razmišlja.
Ko nas umetnica, kot je Jymenik, povabi v najbolj intimne dele svoje duše, v hermetičen, melanholičen svet, je na nas, da v njem lovimo fragmente doživetega, se prepustimo in ne sprašujemo preveč. Edinstven, balkanski vokal, ki prereže meglico trdih, sodobnih zvokov svetovnega R&B-a, trapa in elektronske glasbe. Jymenik je opomnik, da je svet pogosto prav na našem trnatem dvorišču.
Izpostavljene pesmi: Drugi svet, kodateznam, Zidovi, Nespokoj
Relja je paradoks – umetnost, stil in seksualna svoboda na eni strani ter vroč asfalt, Balkan in rigidna maskulinost na drugi. Vse to zapakirati v eno osebnost se zdi skoraj nemogoče, a po 10 letih smo dočakali njegov debitantski album, neposredno utelešenje vsega naštetega. Njegova nežna in neustrašna polovica, Nikolija Jovanović, je skupaj z njim zaslužna za najbolj kontroverzen trenutek balkanske pop kulture letos. Za fasado erotičnega, v pesmi in videu za “Baš ti se sviđa”, postavljata vprašanje, ali so seks, intima, spoštovanje in bližina nekaj, kar lahko in želimo najti v eni osebi. “Hotel Jugoslavija” je več kot to, a je tudi lakmusov papir za to, ob kateri temi se bo balkanska javnost spotaknila.
Izpostavljene pesmi: Dobri umiru mladi, Sex Mashina, Gde je Bog
Če bi moderne zveze lahko opisali s tremi besedami, bi to bile energičnost, melanholija in minljivost, vse pa bi se lahko sublimiralo v podobi jokanja na plesišču. Čeprav pogosta v zahodni pop glasbi, je ta podoba na Balkanu običajno rezervirana za solze, ki padajo v kafani, nekje po drugi uri zjutraj. Dvojec Buč Kesidi se na albumu “Moderne veze” ukvarja prav s tistimi prvimi solzami, na njuni poetiki in zvoku pa se oblikuje nova generacija, ki popolnoma dobro razume, o čem ta dvojec poje.
Izpostavljene pesmi: Moderne veze, Curimo po asfaltu, Suze u očima
Če bi morali sublimirati, kako zveni sodobna glasba na območju nekdanje Jugoslavije, kako se povezujeta naše in svetovno, melanholično in energično, bi dobili Senidah. V tem trku navidezno nezdružljivega se rodi njen tretji studijski album, Sen i Dah. Ne glede na to, ali gre za synth wave in zvok osemdesetih v “Lanci ljubavi” in “Zovi me”, balkanski pop folk, ki se sreča z modernim latino zvokom v pesmih “Delija”, “Idi gade”, “Slutim” in “Led i vatra”, ali spoj sevdaha z elektronskim, trdim zvokom v “Phuket” in “Sunce sije”, je Senidah skupni imenovalec in ženska, kos vsaki od teh vlog. Živi in ustvarja v dualnosti seni in daha, sence in življenja.
Izpostavljene pesmi: Moj si high, Omen, Sunce sije
Če glasbeni album postane osebna izkaznica ene ulice, enega mesta ali enega kraja, veste, da ste dobili delo, ki bo pustilo sled. Debitantski album Slobodana Veljkovića Coby-ja z zvoki juga na videz nezavedno raziskuje največje psihološke teme modernega balkanskega moškega – nostalgijo, korenine in družino, razdaljo, samoto, razvade in iskanje smisla. Na koncu zaključi, da je njegovo življenje hkrati oboje, in Dar in Kletev, ter se odloči sprejeti in slaviti oboje. V tem je nekaj neverjetno balkanskega.
Izpostavljene pesmi: Merak, U daljini, Siroče
V glasu balkanskih milenijcev obstaja značilen sproščen ton, ki je nenavadna mešanica idealizma, sarkazma, humorja in cinizma. Ko pa gre za umetnike, v najboljši obliki dobimo Artan Lili. Na srečo niso nikoli preveč resni in so pripravljeni igrati se z rockom, elektroniko, popom in hip hopom, medtem ko zavračajo vse norme – Nikola Vranjković, Coby, Cane in Juice na istem albumu so vse prej kot kompromisi in prilagajanje “lenemu ušesu” hipotetičnega poslušalca.
Izpostavljene pesmi: Maca, Rokenrol posle rokenrola, Otrov
Morda najbolj priljubljena izdaja na alternativni glasbeni sceni je dokaz, da si bo kakovost našla pot do občinstva, ne glede na to, kako nenasilna, drugačna in brez kompromisov je. Marko Louis na albumu “25” združuje prav to – kakovost in zvok, ki zaznamujeta obe plati balkanske glasbene scene, staro in novo, popularno in alternativno. S svojim neponovljivim vokalom na “25” govori o nostalgiji, ljubezni, družini in družbi na način, ki ga pri mlajši generaciji moških izvajalcev redko srečamo, saj le-ti to isto emocijo pogosto prenašajo bolj surovo, agresivno in z manj introspekcije.
Izpostavljene pesmi: Bulbule, Vatra u mraku, Moj mol
Zorenje balkanskega klubskega trapa skorajda še nikoli ni delovalo tako konkretno, kompaktno in osvežujoče. Synth pop, dance in rap so se srečali v najbolj celostni izdaji skrivnostnega izvajalca za masko, ki kljub skritemu obrazu razkriva več, kot so bili številni njegovi sodobniki pripravljeni storiti. Na svojem drugem studijskem albumu, po klasičnem raperskem fleksu o modri krvi, kot osrednjo temo postavi anksioznost, besedo, ki je bila navadnemu človeku še pred nekaj desetletji povsem tuja. Prav zato je tisto, kar ima Devito povedati, vredno poslušanja, saj so na tej izdaji prave maske zagotovo padle.
Izpostavljene pesmi: “Nema spavanja”, “Emotivna bol”, “35 stepeni”
Če bi leto 2025 lahko strnili v eno poved, bi to zagotovo bilo leto, v katerem so mainstream izvajalci spoznali, da je nujno najti svoj zvok in pogumno krčiti svojo pot, kjer bodo ob zavedanju, kaj publika obožuje, vseeno ponudili koncept in dodali svoj pečat, medtem ko so underground izvajalci ugotovili, da lahko s pomočjo družbenih omrežij dosežejo širše občinstvo, brez omejitev tradicionalnih medijev in njihovih žanrskih ter stilskih opredelitev.
Po drugi strani pa naslednje leto že deluje kot obetavno, s singli, ki so ga zaznamovali kot samostojne izdaje ali kot del EP-jev, mixtape-ov in novih izdaj albumov. Od vseh teh izvajalcev se pričakuje silovito leto 2026, hkrati pa tudi albumi, ki bodo nedvomno oblikovali glasbeni utrip naše regije in še naprej opredeljevali, kaj je sodoben zvok Balkana v že drugem četrtletju 21. stoletja.
