7 najboljših podcastov v letu 2025
Ana Martinoli23 decembra, 2025
Leto 2025 je bilo leto video-podcasta in vidne konsolidacije trga: profesionalizacija je postala standard, produkcija ambicioznejša, kreativna zahteva pa višja kot kadarkoli prej. Podcast je vstopil v mainstream preko video formata z režijskimi seti, montažo, grafikami in estetiko, ki spominja na televizijske late-night formate. Za publiko to pomeni eno: podcasti niso več „alternativa“, temveč enakovreden medij, ki ponuja tako vsebino kot izkušnjo. Hkrati jih publika vse pogosteje odkriva algoritmično, redkeje prek osebnih priporočil, kar spreminja razmerje zaupanja, a hkrati odpira prostor za nove glasove in teme.
Povezano: Odkrili smo modni podcast, kjer se zvezde odprejo bolj, kot smo pričakovali
V Evropi rast podcastov spremlja močna jezikovna in tematska fragmentacija, z izrazitim razvojem news-podcastov. V državah z močnimi javnimi servisi se je podcast profiliral kot format zaupanja – prostor, kjer se kompleksne teme ne poenostavljajo, ampak razlagajo. Za publiko to pomeni prostor za razumevanje, ne le za informiranje: daljše forme, analitični pristopi in narativne linije ustvarjajo občutek kontinuitete in companionshipa v kaotičnem in preobremenjenem informativnem okolju. Srbija beleži rast in profesionalizacijo podcast scene, čeprav brez spektakularnih javnih številk. Kljub temu razvoj infrastrukture govori sam zase. Podcast.rs se je v letu 2025 jasno pozicioniral ne le kot agregator, temveč kot celoten ekosistem – produkcija, aplikacije, izobraževanje in skupnost. Za publiko to pomeni stabilnejšo kakovost, večjo raznovrstnost in občutek, da podcasti niso več „entuzijastični projekti“, temveč resen medijski prostor, ki lahko traja.
Povezano: Najboljši albumi leta 2025 po izboru Vogue Adria uredništva
V nadaljevanju sledi moj izbor za leto 2025 (opomba: vsi podcasti se niso pojavili v tem letu)::
The Coming Storm kaže, kako teorije zarot ne nastajajo na robu, temveč v samem srcu digitalne kulture. Skozi zgodbo o QAnon gibanju serija razkriva, kako se dezinformacije, algoritmi in politične emocije prepletajo v močne, množične narative. Za publiko ta podcast ni le zgodba o Ameriki ali ekstremih – pomaga razumeti lastno digitalno okolje, mehanizme radikalizacije in zakaj so preproste, zapeljive zgodbe pogosto močnejše od dejstev.
Postavi nekdanje britanske ministre, vojne in politične analitike v simulirano krizo: zamišljen ruski napad na UK in način, kako bi britanska vlada odgovorila na eskalacijo konflikta. Tako podcast, ki združuje dokumentarno in dramsko formo, abstraktne varnostne grožnje spreminja v konkretne, človeške odločitve. Namesto teoretičnih analiz poslušamo, kako ljudje z resnično močjo razmišljajo pod pritiskom, delajo napake, dvomijo in kalkulirajo. Za publiko podcast demistificira politiko in vojaško strategijo – pokaže, da za „državnimi odločitvami“ stojijo nepopolni ljudje in da so posledice teh odločitev pogosto veliko bolj negotove, kot se zdijo v novicah.
Povezano: Ko odrastem, bom business owner. Novi val biznis podcastov in njihov vpliv na mlade
Autocracy in America ruši prepričanje, da je demokracija stabilna kategorija, ki je samoumevna. Skozi ameriški primer podcast pokaže, kako se avtoritarne prakse uvajajo postopoma, prek institucij, zakonodajnih postopkov in polarizacije družbe. Serijo vodi novinarka Anne Applebaum, v drugi sezoni pa Garry Kasparov, nekdanji svetovni prvak v šahu in demokratični aktivist, s poudarkom na manipulaciji institucij, polarizaciji javnega mnenja in eroziji demokracije. Za publiko to ni le analiza ZDA – je vodnik za prepoznavanje vzorcev, ki se ponavljajo globalno, in opozorilo, da demokracija ne izginja naenkrat, ampak se tiho izčrpava.
Throughline je pomemben, ker nas „upočasnjuje“. V času kratkih formatov in hitrih zaključkov nas ta podcast spomni, da imajo sodobne krize dolgo zgodovino. Za publiko Throughline ponuja osvobajajoč kontekst: svet ni niz kaotičnih, nepovezanih dogodkov, temveč proces, kjer se ideje, konflikti in moč oblikujejo desetletja. To je podcast, ki pomaga razumeti procese in dogodke, da vemo, kako reagirati.
Tragovi so tudi v 2025 pokazali, da lahko resno raziskovalno novinarstvo najde svojo publiko tudi v avdio formatu. Fokus na procesu – delo novinarjev, preverjanja, slepe ulice in pritiske – gradi zaupanje in razumevanje, kako se resnica sploh proizvaja. Za publiko Tragovi niso le zgodbe o aferah, ki pretresajo srbsko družbo in politiko, ampak lekcija o tem, kako sistemi delujejo, zakaj zlorabe trajajo in kako krhka je meja med institucijami in močjo.
Ta podcast raziskuje primer kraje fentanila v kliniki za izventelesno oploditev na Yaleu, zaradi katerega so ženske med invazivnimi medicinskimi postopki ostale brez ustrezne anestezije – pogosto brez razumevanja, kaj se jim pravzaprav dogaja. Posebna moč The Retrievals je premik fokusa s „škandala“ na izkušnjo pacientk: njihovo bolečino, nejevero in dolgotrajno nezaupanje v sistem, ki bi jih moral zaščititi. Za publiko je podcast zaskrbljujoč, a nujen vpogled v to, kako moč, avtoriteta in strokovni jezik medicine lahko utišajo posameznika, zlasti ženske, in kako se nepravičnost pogosto prepozna šele, ko nekdo vztraja, da jo imenuje. The Retrievals nas opominja, da resnica ni le v dokumentih in izjavah, temveč tudi v poslušanju tistih, katerih izkušnje so bile predolgo zanemarjene.
Povezano: Feministični aktivizem v regiji: “Morda smo daleč prišle, vendar še zdaleč nismo končale”
Skozi ta podcast se odpira prostor za vrsto javnega pogovora, ki ga vedno primanjkuje: takšnega, kjer se osebna travma, medijski linč in politični škandal ne obravnavajo kot senzacija, ampak kot izkušnja, ki zahteva čas, kontekst in empatijo. Monica Lewinsky v tem podcastu ne poskuša „povedati svoje verzije zgodbe“ v klasičnem smislu – pogovarja se z gosti o sramu, moči, javnem ponižanju, digitalnem linču in dolgoročnih posledicah kulture spektakla, pa tudi cancel kulture. Podcast je hkrati intimen in analitičen: osebne izkušnje služijo kot izhodišče za širše razumevanje, kako družba ustvarja krivce, tarče in trajne stigme. Za občinstvo je Reclaiming pomemben, ker pokaže, kako se identiteta lahko ponovno zgradi, potem ko je enkrat javno „zapečatena“ z medijskim narativom. V času družbenih omrežij, viralnega sramotenja in nenehne izpostavljenosti ta podcast nudi dragoceno perspektivo – takšno, ki ne zahteva hitrih sodb, temveč razumevanje in premislek. Reclaiming with Monica Lewinsky opominja, da za vsakim škandalom stoji človeško bitje, in da je dejanje vračanja lastnega glasu ne le globoko osebni, ampak tudi politični in kulturni akt.