Najboljša moda je vedno na igrišču Wimbledona, izpostavljamo ikonične športne izdaje

Odkar obstaja Wimbledon, znani obrazi na tribunah pritegnejo vso pozornost. Analiziramo, kdo je prišel s kom, kdo navija za koga, pa potem kdo kaj nosi, kot da bi pozabili, da je vsa poanta pravzaprav na igrišču. Celo tista modna. Wimbledon ima namreč najstrožji kodeks oblačenja med vsemi Grand Slam turnirji: tekmovalci morajo nositi popolnoma bela oblačila (“bela, ki ne pomeni slonokoščevine ali krem”). Vendar to ne preprečuje uspešnim teniškim igralcem, da bi se poigrali s pravili – od zgodovine do danes.

Dvajseta leta so zaznamovala začetek moderne športne mode. Suzanne Lenglen, šestkratna wimbledonska prvakinja, ni spremenila le načina igranja tenisa pri ženskah, temveč tudi način oblačenja. V času, ko je večina teniških igralk igrala v oblekah do gležnjev, z dolgimi rokavi in ​​celo stezniki, je Lenglen na igrišče stopila v plisiranem krilu do kolen, majici brez rokavov in naglavnem traku, ki ji je držal kratke lase – videz, ki je šokiral tradicionalno družbo in postavil nov standard za žensko športno modo.

Pri moških je bil enako vpliven René Lacoste, prav tako Francoz in večkratni prvak turnirjev za grand slam. V času, ko so moški igrali v dolgih srajcah, flanelastih hlačah in celo kravatah, je Lacoste predstavil kratko bombažno srajco iz piké bombaža z mehkim ovratnikom, ki se je lahko zavihal za zaščito pred soncem – isto tisto, ki je kasneje postala znana kot polo. Lacoste si je na majico všil znak krokodila – vzdevek, ki ga je dobil zaradi svoje vztrajnosti na igrišču, kasneje pa je postal logotip njegove modne znamke, ustanovljene leta 1933.

V tridesetih letih je Fred Perry, eden najbolj znanih britanskih teniških igralcev vseh časov, postal hkrati modna ikona. Med nizom treh zaporednih naslovov na Wimbledonu se Perry odmika od večplastnih oblačil prejšnjih desetletij v korist lažjih polo majic in čistih, elegantnih hlač. Čeprav je bila njegova značilna polo majica z lovorovim vencem predstavljena šele v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je njegov preprost in funkcionalen slog tlakoval pot sodobni športni modi. In takrat se začne povojna modernizacija – moški klasične hlače nadomestijo s kratkimi hlačami, ki omogočajo lažje gibanje.

Fred Perry

Čeprav pravilo strogega belega oblačila ostaja v veljavi, kroji iz šestdesetih let postajajo vse bolj moderni. Ženska krila so krajša, linije preprostejše, materiali pa lažji – vključno s sintetiko, ki omogoča večje udobje in gibljivost. Ameriška teniška igralka Billie Jean King je igrala ključno vlogo pri svobodnejšem modnem slogu, saj je izbirala minimalistične obleke z diskretnimi detajli – cvetličnim vezenjem ali čipko, kar je bilo do sedemdesetih let nepredstavljivo. Tudi njena okrogla očala so postala zaščitni znak, ki kaže, da lahko moda na igrišču izraža osebnost, moč in stališče.

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se končno pojavijo barvni detajli: Sue Barker je nosila klasične bele obleke z roza poudarki in plisiranim krojem – preplet tradicije in preppy stila. John McEnroe prinaša upor na igrišče – ​​še vedno oblečen v belo, a z razmršenimi lasmi, trakom za glavo in vrečastimi Nike majicami. Njegov stil je bil začetek prevlade športnih znamk v tenisu, a tudi znak upora proti ustaljenemu. Steffi Graf je v devetdesetih letih ohranjala klasičen retro videz, nosila je Adidasove komplete z maksimalističnimi potiski, konec desetletja pa sta se pojavili slavni sestri Williams.

Leta 1999 je Venus v wimbledonski stil vnesla močan, oseben pečat: od asimetričnih krojev do kitk z biseri je njen videz izražal identiteto in individualnost. Serenin videz iz leta 2008 – bel Nike plašč med ogrevanjem je bil ikoničen, kot odraz britanske tradicije in sodobnega modnega izražanja. Sodobni ikoni sta zagotovo Emma Raducanu in Coco Gauff. Leta 2024 je Raducanu nastopila v zminimalizirani Nike obleki z nežnim krojem in diskretnimi izrezi, Coco Gauff pa se je na letošnjem Wimbledonu na igrišču pojavila v plisiranem krilu v slogu škotskega kilta in čipkasti majici, okrašenem s tridimenzionalnimi metulji.

Ker sta moda in tenis postala neločljiva zveza (verjeli ali ne, večina moških kolekcij, predstavljenih na milanskem tednu mode za leto 2026, je navdihnjenih z belim športom, od glave do pet), teniški igralci danes zastopajo tudi velike luksuzne modne hiše, katerih ambasadorji so: Novak Đoković za Lacoste, Lorenzo Musetti za Bottega Veneta, Carlos Alcaraz in Naomi Osaka za Louis Vuitton, Coco Gauff za Miu Miu x New Balance, Emma Raducana za Dior in Tiffany & Co, Jannik Sinner za Gucci in mnogi drugi.

V nadaljevanju prinašamo ikonične trenutke z Wimbledonskega terena

Photo: Getty Images