Mornarska majica: vznemirjenje, kontroverznost in večni chic, skriti v črtah

Mornarska majica, pa tudi črte nasploh, so ena tistih klasik, ki so preživele trende, se dvignile nad modo, presegle pojave, premagale čas … Njena preteklost je tako razburljiva, da bi, če bi bila lahko lik, spisala najbolj vznemirljive romane ali scenarije najbolj napetih filmov.

Klasična mornarska majica, priljubljena bretonka, je za Francoze simbol nacionalnega ponosa in dediščine, katerih zgodba se začne leta 1858, ko je z zakonom predpisano, da postane del uradne uniforme francoske mornarice. Zakon je natančno določil natanko 21 belih črt, dvakrat širših od 20 do 21 temno modrih. Splošno prepričanje je, da številka simbolizira Napoleonovih 21 zmag, vendar se domneva, da je pravi razlog za to preprosto v zmogljivostih takratnih tkalskih strojev. Črtasta mornarska majica je bila praktična, saj se je preprosto potegnila čez glavo, ni imela gumbov, ki bi se ujeli v mreže, vzorec pa je bil zelo viden, kar je rešilo življenja neštetim mornarjem, ki bi padli v vodo, saj bi jih lažje opazili. Mornarske črte so kmalu postale priljubljene v vseh družbenih slojih, tudi v najvišjih.

Slavna Coco Chanel, ki je dopustovala na severu Francije, je bila navdušena nad mornarskimi uniformami, zato je leta 1917 oblikovala kolekcijo, ki je povzročila norijo med francoskimi aristokratinjami. Mornarska majica sproščenega ohlapnega kroja in široke bele hlače za prosti čas so bili zanjo še ena močna vizija ženske emancipacije in osvoboditve. Tako so si črte utrle pot v modna letovišča, z vse večjo priljubljenostjo poletnih počitnic in odhodov na plažo pa so črte preplavile vse od kopalk do dežnikov. Delavski razred je hitro sprejel trend med bogataši, ki se je neustavljivo širil.

Zgodovina črt je bila pravzaprav vse od sredine 19. stoletja sporna in je imela negativne konotacije. Michel Pastoureau, francoski profesor srednjeveške zgodovine in strokovnjak za interpretacijo zahodne simbolike ter avtor knjige „The Devil’s Cloth, History of stripes“ v predgovoru h knjigi “ Rayures, une historie culturelle “ (“Proge, kulturna zgodovina“ , op.a.) imenuje srednjeveške črte simbol nereda in transgresije.

„ Na slikah, pa tudi na ulici, so bila črtasta oblačila ali predmeti pogosto uporabljeni kot simbol vseh tistih, ki so se postavili izven družbenega reda, bodisi zaradi prepričanja ali šibkosti, ker so opravljali neprimerna dela ali obrti ali ker pač niso bili kristjani “. Tako so črte na Zahodu v celotnem srednjem veku označevale kršilce zakona, zločince in obsojence, norce, služabnike, prostitutke in heretike. Vsi so po tedanjem prepričanju kršili družbeni red, ravno tako kot črte kromatično in vizualno kršijo ustaljeno harmonijo.

Za prehod od zaporniške uniforme do ljubljene oprave hollywoodskih zvezd je moralo preteči kar nekaj časa, a črte so vedno ohranile pečat upora. Trinajst vodoravnih rdečih in belih črt na ameriški zastavi je bilo simbol držav v uporu za osvoboditev izpod britanskega kolonializma. Tako ameriška kot francoska osvobodilna revolucija sta sprejeli črte kot simbol. Sčasoma je upor od srednjeveškega negativa začel dobivati ​​pozitivne konotacije, vendar je povsem jasno, da je skrita simbolika ostala za vedno prisotna. Mornarsko majico so oboževale največje hollywoodske zvezde, od Marlona Branda do Jamesa Deana, a tisto, kar jih je nedvoumno navdušilo, je bil ta neizrečeni upor. Filmski liki Michael Corleone (Al Pacino) v „Botru“, Gordon Gekko (Michael Douglas) v „Wall Streetu“, Fernand Naudin (Lino Ventura) v „Les Tontos Fingueurs“ in Alexandre Stavisky (Jean-Paul Belmondo) v filmu „Stavisky“ vsi po vrsti nosijo mornarske črte kot izobčenci, kriminalci in predstavniki podzemlja.

Michael Rennie, Jean Simmons in Marlon Brando na setu filma ‘Desiree’

Mornarsko modra srajca je bila prav tako neustavljiva za njihove kolegice, zato se največjih filmskih div od Audrey Hepburn, preko Brigitte Bardot do Marilyn Monroe z lahkoto spominjamo v ikoničnih v ikoničnih opravah z mornarsko srajco. Iz družbenega in sociološkega konteksta se je mornarska majica selila skozi šport in nato v modo. Hkrati je spreminjala barve, širino črt in njihove smeri, tako vizualno kot simbolno se je poigravala z našim vidom, pozornostjo in čustvi. Razen Coco Chanel, je svoj hommage mornarski majici 1966. dal tudi legendarni Yves Saint Laurent, zaradi česar je postala hiperženstvena. Francoska oblikovalka Sonia Rykiel ji je dodala barve in kombinacijo črt različnih barv s črnim spremenila v lasten trademark. Paul Smith je s svojo popolnoma eklektično barvitostjo skoraj na novo definiral naše dojemanje moških črtastih srajc in angleške klasike nasploh. Zelo pogosto bo njegova navzven navidez preprosta fino krojena klasika vsaj v notranjosti razkrila pravo rapsodijo črtastih podlog. Dekadentne proge je pogosto uporabljal Christian Lacroix , monokromatske pa Moschino.

Sonia Rykiel defile SS11

Oblikovalec, ki je nedvomno mornarsko majico v njeni najbolj izvirni obliki zapisal v modno večnost, pa je bil Jean-Paul Gaultier. Navdih za mornarje in mornarska majica sta ga spremljala skozi več kot 40 let kariere in postala simbol hiše Gaultier, a tudi simbol najdragocenejše francoske modne dediščine, tako kot Chanelova mala črna obleka. „Vedno mi je bil všeč grafični, arhitekturni vidik prog. Moja mama me je oblačila v mornarske majice. Gredo z vsem, nikoli niso demode in verjetno nikoli ne bodo. “Gaultierjev„ Le Male“, moški parfum v erotizirani steklenički v obliki moškega torza, oblečenega v mornarsko majico, je še vedno ena najbolj prodajanih dišav vseh časov.

V osemdesetih letih je mornarska majica postala eden od simbolov seksualne revolucije in osvoboditve gejevske skupnosti. V velik meri gre zasluge pripisati umetnikom, kot sta Tom of Finland ali režiser Rainer Fassbinder, čigar kultni film „Querelle“ iz leta 1982 pripoveduje zgodbo o mladem mornarju in evoluciji njegove spolnosti. Oblečen v znamenito mornarsko srajco postane ultimativna fantazija, ikona, ultra seksualiziran gejevski simbol.

Gaultier Paris 2000 Couture

In to poletje je mornarska srajca ultimativni it kos, prisoten v neštetih dizajnerskih kolekcijah. Louis Vuittonova je barvita na plapolajočih silhuetah, medtem ko Daniel Roseberry za Schiaparelli združuje kompleksne oblike in kroje s tradicionalnimi mornarskimi. Duran Lantink dopolnjuje in krepi povsem predimenzionirane oblike kosov, ki z vzorcem modro-belih črt ustvarjajo učinek distorzije oziroma popačenosti telesa. Pri Bottega Veneti so klasične navy proge postregli kot ročno pobarvane na srajcah in oblekah ali kot kosmate puloverje iz najfinejšega moherja. Chanelove fine pletenine v mornarskem vzorcu navdihnjene z bretonko pridejo na voljo so v obliki majic z naramnicami pa vse do črtastih oversized puloverjev. Marnijeve črte so eklektične, medtem ko tiste športne pri Miu Miu in Dries Van Notenu nekoliko spominjajo na bejzbolske drese in oversized polo majice.

Tudi to poletje za modno jadranje ne potrebujete jahte, dovolj je le fantastična mornarska majica, ki jo zlahka kombinirate katerikoli čas dneva in ob katerikoli priložnosti. Še danes je enako brezčasna in razburljiva: na it dekletih na ulicah Pariza, Ljubljane ali Beograda, kot tudi na ribičih z dalmatinskih otokov ali kakšne bokokotorske rive. Njena simbolika se razteza od globoko zakoreninjene resničnosti do modne fantazije, ki živi večno, popolnoma imuna na preizkus časa.