Moda je zadnje čase fascinirana s spanjem. V čem je stvar?

Levi spijo približno 23 ur na dan. Sloni le tri, prav tako konji. Če ima srečo, človek spi okoli osem ur. Večina odraslih danes pa bo rekla, da je to čista fantazija. Zahvaljujoč hustle kulturi ali preprosto zato, ker poskušajo zadihati, medtem ko jih duši nepopustljiv prijem kapitalističnega sistema, bodo mnogi o spanju govorili z otožnim glasom in se spominjali, da so nazadnje res dobro spali med šolskimi počitnicami. To verjetno ni povsem res – ko gre za nespečnost ali preprosto pomanjkanje spanja, smo mnogi med nami nekoliko dramatični – a to še ne pomeni, da ta klic po osemurnem počitku nima razumnega razloga. Meme-i tipa “Kdaj se bom naspal in zakaj nikoli?” ali vseprisotni TikTok trend bed rottinga, v okviru katerega na stotine tisočev ljudi sanjari o tem, da bi ves dan jedli v postelji in gledali Netflix ter brez slabe vesti zanemarjali vse obveznosti, niso zgolj odraz posameznih muh. Videoposnetki, ki na družbenih omrežjih tematizirajo počitek in spanje ter jim pripisujejo prikupne –core oznake, beležijo milijonske oglede. A romantizacija počitka je veliko več kot še en bežen trend – je odgovor na svet, ki živi v dobi burnouta oziroma izgorelosti.

Povezano: Burnoutcore: nas je količina mikrotrendov privedla do totalne ravnodušnosti?

Moda, ki vedno utripa v ritmu družbe ter odraža naše težnje, skrbi in strahove, je kolektivno izčrpanost prelila v lasten vizualni jezik. Čeprav so modne znamke, kot so Alexander McQueen, Viktor&Rolf in Marc Jacobs, že leta prej navdih iskale v postelji, sanjah in spanju, so želja po spanju ali posledice trdovratne nespečnosti v zadnjih sezonah postale posebej izrazit lajtmotiv – prelile so se na modne piste tednov mode v neštetih referencah in utrdile bedcore kot enega največjih trendov sodobnega časa.

V kolekciji za jesen/zimo 2025 so se po Pradini pisti sprehodili modeli, katerih zapletene, nepočesane frizure in “no-make-up make-up” so neposredno namigovali na to, kar vsakodnevno gledamo v ogledalu, ko se nejevoljno skobacamo iz postelje, da bi pravočasno prispeli v službo. Kompleti, ki spominjajo na pižame, se nosijo s škornji, “nočne srajce” pa so nonšalantno kombinirane s preostalimi oblačili, kot da sporočajo, da je to največ truda, ki ga zjutraj še premoremo nameniti vstopu v svet. “Estetika nemarnosti”, ki spominja na nekaj preskočenih REM-ciklov, a tudi na splošno izčrpanost, ki odraža neizprosen ritem naših življenj, je odsev sveta takšnega, kakršen je, in ne takšnega, kakršen bi si želel biti, hkrati pa dokaz, da Miuccia Prada in Raf Simons nikoli ne umakneta prsta s pulza družbenih gibanj.

V tem pronicljivem poslušanju družbe, njenih razpoloženj in hotenj, omenjeni vizionarski duo nikakor ni edini. Razigrani Adrian Appiolaza je v Moschino kolekciji za pomlad/poletje 2025 “ogrnil” modele v obleke, ki spominjajo na pravkar oprane rjuhe, ter jakne, ki delujejo, kot da so izdelane iz patchwork satenastih vintage prešitih odej; Fendi je mehki kopalni plašč namenil nošenju zunaj topline doma, podobno kot Haider Ackermann za Tom Ford, medtem ko so se danski oblikovalec Nicklas Skovgaard, italijanska Vivetta in francosko-kanadski 3.Paradis poigrali z motivom blazine, ki je bodisi postala del oblačil bodisi je bila nošena v roki kot najbolj zaželen modni dodatek – signal, da gre za predmet, od katerega se preprosto ne želimo ločiti.

Povezano: Čevljev iz nove Valentino kolekcije si ne boste želeli sezuti niti v postelji

Valentino Resort 2026, Courtesy of Valentino

Navdih z udobjem in toplino spalnice je še naprej oblačil modne piste tudi v sezonah, ki šele prihajajo. Vedno zasanjana Simone Rocha je svojo vizijo prihajajoče pomladi opremila s satenastimi oversized torbami, ki spominjajo na vintage blazine z romantičnimi volančki; Domenico Dolce in Stefano Gabbana sta večinski del svoje pomladne kolekcije s 66 videzi posvetila oblačilom, ki asociirajo na pižamske komplete, zapeljive negližeje in spalne srajce; Alessandro Michele pa je celoten lookbook Valentino Resort 2026 kolekcije posnel v postelji – tistem mitskem prostoru, o katerem očitno brez zadržkov sanjarimo. Dnevna oblačila, navdihnjena s svetom sanj, so ustvarila fuzijo zasebnega in javnega, ki se doslej nista prepletala v takšni meri, meja med outwearom in sleepwearom pa se je resno zabrisala.

Povezano: Že teden dni hodim prej spat in spremembe, ki jih čutim, so presenetljive

Čeprav obsedenost z udobjem, ki ga ponujajo domača oblačila, traja že od pandemije covida in ere trenirk, osredotočenost mode na spanje v zadnjih sezonah odraža širši kulturni premik. V dobi wellbeinga na spanje vse pogosteje gledamo kot na ritual, luksuz in obliko self-carea, ne pa kot na temeljno biološko potrebo, ki je nikoli ne bi smeli žrtvovati. V času kolektivne izčrpanosti, ko milijoni ljudi po vsem planetu sanjarijo o nečem tako osnovnem, kot je spanje, se je to preobrazilo v sinonim za nekaj nedosegljivega in neulovljivega – za nekaj, česar si ne moremo kar tako privoščiti. “Presežek” prostega časa, ki ga bomo, kot kakšen brezdelni bogataš, “zapravljali” za spanje, je postal skoraj statusni simbol – tihi luksuz, ki namiguje, da si lahko privoščimo, ko nas osem ur (ali več) preprosto ne zanima nič drugega.

Vivetta Spring, 2025, gorunway.com

V vsem sijaju tega paradoksa, v katerem je biološka nuja postala nedosegljiva, je moda romantizirala sleepwear in vse, kar nas asociira na spanje. Čeprav smo še vedno kronično izčrpani in čustveno izžeti, nam modne hiše s svojimi nosljivimi različicami prešitih odej, mehkih pregrinjal, ki spominjajo na babičine, in blazin v obliki modnih dodatkov ponujajo tolažbo in način, da se zabubimo (čeprav nimamo časa za hibernacijo). To toplo ogrinjalo, kot asociacija na varno in znano, je hkrati tudi nekakšen ščit, ki ga nosimo, da bi se zaščitili pred svetom, ki iz dneva v dan vse bolj razpihuje našo anksioznost. Vojne, ekološke katastrofe, finančna negotovost in ogrožanje doslej pridobljenih pravic in svoboščin so le nekatere od groženj, zaradi katerih je povsem razumljivo želeti ostati v postelji za vedno. Večurni bed rotting brez agende se ne zdi prav nič nor. V svetu, ki preprosto noče upočasniti in nas nenehno preizkuša s svojo surovostjo, pižame, satenaste blazine, hišna ogrinjala in postelja kot zadnja utrdba našega miru resnično postajajo simboli odpora.