Met Gala 2024: Arhivski kosi, ki bi jih radi videli na rdeči preprogi
Dress code letošnje prireditve Met Gala, načrtovane na sporedu 6. maja, se imenuje "The Garden of Time".
Tina Lončar24 aprila, 2024
Dress code letošnje prireditve Met Gala, načrtovane na sporedu 6. maja, se imenuje "The Garden of Time".
Tina Lončar24 aprila, 2024
Predmet živahnih polemik in večnih dilem, uradni kodeks oblačenja Met Gale, ki bo na sporedu 6. maja, letos nosi poetično ime “The Garden of Time”. Dress code sledi razstavi Metropolitanskega muzeja “Sleeping Beauties: Reawakening Fashion”, ki bo predstavila 250 redkih oblačil iz bogatih arhivov Costume Institutea, od katerih so nekatera tako krhka in stara, da ne smejo biti izpostavljena zunanjim razmeram. Čeprav izjemno občutljive, so “speče lepotice” preživele zob časa, a hkrati pričajo o minljivosti, točno tako kot se narava ciklično rojeva in umira.
“The Garden of Time” se osredotoča prav na to minljivost, pa tudi na vrnitev v življenje nečesa, kar je ostalo zamrznjeno čakajoč v nekih davnih časih. Toda za boljše razumevanje dress codea moramo vedeti, od kod izvira navdih. Navdih za letošnji dress code smo namreč našli v istoimenski zgodbi JG Ballarda iz leta 1962, ki pripoveduje o življenju grofa Axela in njegove žene. Uživata v svojem ležernem življenju blaginje in gledata iz svojega dvorca na vrt, poln rož s prosojnimi listi, steklenimi stebli in kristali v središču vsakega popka. A idilo zmoti razjarjena drhal, ki se nenadoma pojavi izza hriba in da bi ohranil svoj in ženin mir, mora grof utrgati eno rožo, da zavrti čas nazaj in odloži prihod drhali – dokler na vrtu ne zmanjka cvetja popolnoma, vila pa je preobremenjena z neizogibnim minevanjem časa. Zgodba, polna metafor, vabi k interpretaciji, prav tako kot tudi letošnji dress code Met Gala.
Poleg cvetličnih motivov, ki bodo prav gotovo prevladovali na rdeči preprogi najbolj glamuroznega modnega dogodka leta, je pomemben element tudi čas, zato lahko pričakujemo številne arhivske kose, pa naj gre za originalne kreacije (ki niso tako stare, da jih ne bi bilo mogoče več nositi) ali verne replike. Super bi bilo, če bi si kateri od slavnih gostov upal “vrniti se” daleč nazaj po poteh časa in se zgledovati po stvaritvah, kot je denimo tista Charlesa Fredericka Wortha iz leta 1889, ene izmed “spečih lepotic”, ki očarajo še danes in ki bodo na razstavi mamile vzdihe. Zato smo se spomnili na več ikoničnih modnih kreacij, ki bi odlično spremljale dress code, hkrati pa nas popeljale na potovanje v nekatere najsijajnejše trenutke modne zgodovine.
Ko se je ena zadnjih velikih muz Yvesa Saint Laurenta, Laetitia Casta, sprehodila po pisti haute couture revije za pomlad/poletje 1999, verjetno nihče ni mogel slutiti, da bo to eden najbolj nepozabnih trenutkov na modni pisti. Takrat je Laetitia nosila poročni bikini, ki je poustvaritev dizajna iz leta 1968, ko je bila na veljavi hipijevska era in je bil motiv rož vseprisoten. Vseeno se je različica iz leta 1999 v modno zgodovino zapisala kot tista, ki si jo bomo zapomnili, provokativen dizajn iz bledo roza in belih vrtnic pa je kreacija, za katero je danes vseeno potrebna dobra mera drznosti.
Navdih, ki ga je Alexander McQueen našel v lepoti, a tudi poetični tragediji rastlinskega sveta, je prenesel na svojo naslednico Sarah Burton, katere navdušenje nad vrtnicami je bilo skoraj otipljivo, a kljub prevelikim vrtnicam, ki so krasile piste v kasnejših obdobjih, ko je krmilo prevzela Burtonova, ena najbolj spominjanih stvaritev še vedno nosi Aleksandrov podpis. Kolekcija “Sarabande” za pomlad/poletje 2007. se je na straneh modne zgodovine zapisala prav zaradi svojih očarljivih kreacij iz svile in pravega cvetja. McQueen jih je v svojem temačnem, a hkrati romantičnem slogu zasnoval, skušal sporočiti žalostno, a neizogibno resnico o minljivosti, poseben vtis pa je na občinstvo pustila dramatična kreacija Tanye Dziahileve v Cirque d’Hiver, ki za seboj pušča odpadle popke.
Skrito razkošje, tako je Karl Lagerfeld opisal svojo haute couture Chanel kolekcijo za jesen/zimo 2005, v kateri prevladujejo kompleti iz tvida a la Coco in razkošni edvardijanski kroji. A Karl ne bi bil Karl, če ne bi celotni zgodbi dal doze dramatike, o kateri se bo govorilo še na dolgo in široko, zato je zadnji izhod tudi ostal najbolj zapečaten v spominu. Belo poročno obleko iz cvetličnih aplikacij je nosila Solange Wilvert, ki jo je občinstvu razkrila s spuščenim dolgim črnim ogrinjalom. Vse ostalo je zgodovina.
Gledališki mojster mode John Galliano je svojo celotno kolekcijo za jesen/zimo 2010 posvetil ravno cvetju, a čeprav so v naravi videti nežne, so v eksploziji barv in razkošnih krojev na modni pisti Dior delovale močno. Galliano je za navdih vzel cel cvetlični travnik, od tulipanov do narcis, pa tudi fotografije velikanov Irvinga Penna in Nicka Knighta, temo pa je pospremila zelo nazorna scenografija. Kreacije so “začinili” z naglavnimi dodatki Stephena Jonesa, ki “posnemajo” ovijalke šopkov, ki jih uporabljajo cvetličarji. Presezite tole, je dejal Galliano po modni reviji v Musee Rodin v Parizu v svojem vedno “skromnem” slogu.
Alexander McQueen je svojo čarovnijo potegnil v estetiko Givenchyja, v couture kolekciji za pomlad/poletje 1999 pa je poustvaril namišljeno francosko vas in njene (očitno zelo šik) prebivalce. Kolekcijo so poimenovali “The French Village” in kreacije bi se lahko odlično podale v kostumografijo zgodovinske drame “Queen Charlotte: A Bridgerton Story”, poleg čednosti, ki je (verjetno) posnemala “uniforme” iz začetek 19. stoletja, pa so bile okrašena tudi z dobro dozo cvetličnih aplikacij.
Čeprav gre za svežo kolekcijo, na seznamu ne gre izpustiti kitajskega modnega oblikovalca Guo Peija. Peia se v zgodovini Met Gale najbolj spominjamo po spektakularni rumeni kreaciji, ki jo je nosila Rihanna na rdeči preprogi tistega “Prvega ponedeljka v maju” leta 2015, vendar so njene kreacije s cvetličnimi motivi eden najbolj prepoznavnih elementov njenega oblikovanja. Couture kolekcija za sezono pomlad/poletje 2018 je temu dokaz. Njen perfekcionizem in izdelava sta preprosto neverjetna.