Kdo je sodobna umetnica, ki razbija stoletne vzorce Louvra?

Ko je bila njena slika Miss January maja letos razglašena za najdražje delo, ki ga je kdaj na dražbi prodala živeča umetnica, mi je skromno povedala: To ni prvi korak k enakopravnosti. Pred mano je bilo veliko tistih, ki so jih naredile neke druge umetnice. Vsekakor pa je to eden od korakov. Rada bi povedala, da je umetniški trg le eno od mest prepoznavnosti, vendar ne nujno tudi tisti najbolj dragocen. Če se moje delo dotakne drugih umetnikov, ki jih spoštujem, je to zame največji kompliment. Dejstvo, da bo umetnost Marlene Dumas pustila pomemben pečat v zgodovini, zdaj potrjuje novica, da je pred kratkim postala prva sodobna umetnica, katere dela so vključena v stalno razstavo znamenitega Louvra.

Devet novih slik nizozemsko-južnoafriške umetnice, ustvarejnih posebej za ta prostor, je razstavljenih na impozantni steni atrija Porte des Lions, na vhodu v Galerijo petih celin in slikarski oddelek Louvrea, v bližini Grande Galerie. Bližina znanih slikarskih mojstovin ima poseben pomen, saj je njeno umetniško delo globoko zakoreninjeno v tem mediju, z nenehnim združevanjem virov in zgodb, podobno kot poslanstvo samega muzeja. Serija, imenovana Liaisons (Povezave), prikazuje obraze, ki so po besedah umetnice ustvarjeni pod vtisom “groze” sodobnega sveta, Louvre pa je v izjavi dejal, da so nekateri obrazi “bolj abstraktni, drugi bolj ekspresivni, medtem ko nekateri ohranjajo sledi risbe”.

Povezano: Pogovarjali smo se z Marlene Dumas, katere slika je najdražje delo živeče umetnice, ki je bilo kadarkoli prodano na dražbi

Courtesy of Louvre, photo by Anton Corbijn

Moji obrazi so mešanica preteklosti in sedanjosti. Ne morem naslikati grozot genocida, ki se dogajajo danes, vendar njihove sence vplivajo na razpoloženje, v katerem so bili ti obrazi ustvarjeni. Portret se ukvarja s podobnostmi in prepoznavnostjo znanih ljudi. Obrazi se ukvarjajo s tistimi brez imen. Vključujejo tudi tiste, ki so razčlovečeni – begunce, ljudi, ki so označeni kot tujci,je dejala ob tej priložnosti.

Marlene Dumas, ki jo zastopa Galerija Davida Zwirnerja, je znana po svojih gestualnih, skoraj grozljivih figurah in nenavadnih barvnih kombinacijah, ki skupaj nakazujejo skrivnost tujega srca, še posebej srca ljudi, ki jih poznamo. Dela, ki so zdaj razstavljena v Louvru, sledijo temu stilu: zaprti obrazi se mešajo v odtenke borovo zelene, zemeljsko rjave, svetlo oranžne in zbledele modre.

Courtesy of Louvre, photo by Peter Cox, Eindhoven

V svojih delih Marlene prikazuje ranljivost, da bi razkrila tisto, kar je potlačeno ali nevidno v vsakdanjem življenju. Ni samo umetnica, je umetnica, katere umetnost govori o ženskah. Miss January iz leta 1997 je sprožila vrsto težkih vprašanj o spodobnosti in voajerizmu, delo samo pa je znana zbirateljska družina Rubell hranila 25 let, preden so ga prodali na Christie’s dražbi.

Slikati pomeni vstopiti v neke vrste drug svet. To ni moj dom, to je nekakšen časovni predor – ali, natančneje, pozabljanje na čas. Vedno končam z delom pozno ponoči, ker mi je težko začeti, toda ko začnem, se težko ustavim, mi je razložila Marlene, kako umetnost zanjo pomeni prehod v vzporedno resničnost. Čeprav je tržni uspeh dosegla šele letos, že desetletja privlači pozornost kritikov in občinstva: leta 2008 je bila predmet retrospektivne razstave v Muzeju moderne umetnosti, na Beneškem bienalu leta 1995 pa je zastopala Nizozemsko, kjer tudi živi. V preteklih letih je sodelovala na štirih večjih razstavah Beneškega bienala in dvakrat na Documenti.

Courtesy of Louvre, photo by Peter Cox, Eindhoven

Razstava je prispela v Louvre v neprijetnih okoliščinah – le nekaj tednov po resni varnostni napaki in kraji kronskih draguljev iz 19. stoletja. Direktor Louvra Laurence des Cars je v izjavi dejal, da je Dumas “očitna izbira” za to potezo: Medij slikarstva zagovarja in predstavlja kot redko kdo, njeno delo pa je zasnovano kot prostor, ki združuje različne senzibilnosti in izvore. Prav to smo želeli doseči z novo ureditvijo tega prostora.