Oblikovalka Marija Kulušić razkriva, katere kose je nedavno "ulovila" na resale platformah

Prejšnji teden sem v vintage trgovini v Zagrebu povsem nepričakovano naletela na lakaste Miu Miu čevlje z začetka tisočletja. Brezhibno ohranjeni, kot da se nikoli niso dotaknili prašnega mestnega asfalta, s “ker se podobi” kitten heel peto in veliko zlato zaponko na prstih – bili so eden tistih preloved draguljev, glede katerih se ne premišljuje predolgo. Niti nisem. Tako kot ponosne sosede razkazujejo fotografije svojih vnukov, sem v naslednjih dneh kazala njihovo sliko vsem srečnežem, ki sem jih srečala, in pričakovala, da jih bodo zasuli s superlativi o najlepših čevljih, ki jim je človeštvo imelo čast biti priča, ter da bom njihovo navdušenje videla v iskreni obrazni mimiki.

Če bi po svojih dolgih letih thrifting dobe morala potegniti črto in izpostaviti, kaj me najbolj veseli v tem procesu iskanja stvari, ob katerih se mi zašibijo kolena, bi to bil zagotovo faktor presenečenja. V vintage shopping ne greš z namenom, da bi kupil bel pulover, ker boš na koncu dobil trenč plašč in klobuk, ko pa boš šel po trenč plašč, boš naletel na deset belih puloverjev. Kar je čisto v redu. Vintage shopping je rollercoaster. Tako kot v življenju, najboljše stvari najdeš, ko nehaš iskati. To simbiozo navdušenja in evforije, ki vas pripelje do tega, da svojim čevljem poješ hvalospeve in s svojimi fotografijami “obsedaš” naključne (ne)srečneže, je težko razložiti nekomu, ki ne thrifta, a tisti, ki se redno ukvarjajo s tem nenavadnim “hobijem”, dobro vedo, o čem govorim. Ena izmed njih je zagrebška oblikovalka Marija Kulušić, katere omara je prava zakladnica čudovitih Céline čevljev (iz časa, ko je imela znamka še naglas na črki e), dizajnerskih torbic in modnih kosov, ki jih je nabrala v letih iskanja redkih modnih biserov.

Radovedna kot deklica, ki komaj čaka, da dobi v roke novo Barbie svoje prijateljice, nekega popoldneva vstopim v Marijin showroom , da bi videla, kakšne čudeže z resale platform je dodala svoji kolekciji, odkar sva se zadnjič videli. Takoj na vratih me poleg šopkov suhega cvetja, ki jih Marija aranžira tako, da v vse, česar se dotakne, vnese svoj brezhiben stil, pričaka stojalo, na katerem visijo lično razporejeni predmeti, okoli katerih pa kampirajo pari najrazličnejših čevljev. Ena prvih stvari, ki jih opazim, so krzneni Céline natikači, ki jih komentiram kot pravo presenečenje v Marijinem arzenalu, a on ima že izdelano strategijo, kako jih bo nosila. Loewe obleka s pepita vzorcem in všitim nedrčkom v kombinaciji s preprostimi temnimi hlačami je le ena od rešitev. A poleg omenjenega so tu še Jil Sander usnjena torbica v minimalističnem slogu v svetlo rjavem odtenku, Balenciaga sandali z vpadljivimi belimi vezalkami, par Maison Margiela MM6 gležnarjev z ovalno belo peto ter oprijet Maison Margiela x H&M top s potiskom “nedrčka”, po čemer sklepamo, da ima Marija s tem motivom posebno vez. To je le nekaj kosov, ki jih je oblikovalka pridobila v zadnjem času, nekateri pa še čakajo na svojo priložnost, da prvič zasijejo v Marijinem stajlingu.

Za razliko od nekaterih zbirateljev, ki svoje kose hranijo stran od zunanjega sveta, izolirane kot muzejske eksponate, ki jih je dovoljeno občudovati le od daleč, Marija vse thriftane stvari nosi, ne glede na to, kako redke so. A čeprav jih kombinira v vsakodnevne outfite, pogosto z lastnimi dizajni, priznava, da zanje še vedno posebej skrbi. Najpogosteje, pravi, išče čevlje in torbe. “Vsi kosi, ki sem jih kupila v zadnjem času, so bili kupljeni na spletu prek različnih spletnih strani, ki prodajajo vintage in second hand dizajnerska oblačila in modne dodatke, kot sta Vestiaire Collective ali Vinted. Na nekatere sem naletela po naključju, druge pa sem res iskala, ker so se mi zdeli zanimivi. Vse to so kosi, ki jih z veseljem nosim, a jih še posebej hranim, ker vem, da nekaterih ni več na voljo,” pravi oblikovalka.

Glede na to, da v rokavu nimam niti ene thrifting strategije in se zanašam zgolj na srečo, v upanju, da mi bo vesolje vrglo kakšen sanjski kos v naročje (kar se občasno tudi zgodi), si ne morem pomagati, da se ne vprašam, ali obstaja kakšen trik, ki sem ga do sedaj spregledala. Z mislijo na Marijino zbirko Céline čevljev iz obdobja Phoebe Philo jo vprašam, ali je takšen arzenal zgrajen po naključju ali gre za predano iskanje, ki vključuje ure in ure neutrudnega scrollanja. Seveda upam, da bom odkrila sveti gral in si brez sramu želim posvojiti Marijino znanje, a mi odvrne: “Ni posebnega trika, razen da si vztrajen pri iskanju in natančno določiš, kaj želiš. Iščeš lahko na primer samo po eni znamki. To velikokrat vzame veliko časa, včasih pa se res splača.”

Medtem ko si obuva Balenciaga sandale z belimi vezalkami, mi omeni, da jih prvič nosi in da so pravzaprav popolne za dogodek, na katerega greva kasneje. Pritrdilno kimam. Edini trik, ki ga ima, nadaljuje, je, da ne razmišlja preveč, ko naleti na kos, ki ji je všeč. “Navdušenje, ki ga občutim, ko naletim na redek kos, je težko opisati – takrat se z nakupom ne obotavljam, saj predolgo razmišljanje pogosto pomeni zamujeno priložnost. Poleg tega je zame ključno, da je vsak kos, ki ga kupim, ohranjen, nenošen ali v odličnem stanju,” pravi Marija in omeni, da vedno kupuje na straneh, ki imajo možnost preverjanja avtentičnosti. “Plačala bom preverjanje pristnosti, če o tem nisem prepričana, a v večini primerov kos, ki ga kupujem, dobro raziščem in vem, kako naj bi bil videti. Nikoli nisem imela slabih izkušenj s tovrstnimi nakupi,” zaključuje.

“Kateri je tvoj najljubši kos, ki si ga do zdaj našla s thriftanjem?” Jo vprašam, saj vem, da bo odgovor zagotovo zanimiv. “Moj najljubši kos, ki sem ga ulovila pred nekaj leti, so bili Celine čevlji z nalakiranimi rdečimi nohti. Nanje sem naletela povsem po naključju in jih kupila za precej nizko ceno, danes pa jih redko vidim v prodaji – zanje sem odštela desetino zneska, ki ga danes zahtevajo. Na partnerjeve očitke, zakaj potrebujem toliko čevljev, pogosto odgovorim, da jih hranim za slabe čase,” pove v smehu in doda, da ne namerava prodati svoje zbirke. Točno vem, o katerih čevljih govori, saj jih Marija pogosto nosi in jih kombinira na različne načine, omenjeni čevlji pa vedno sprožijo pogovor s tistimi, ki jih še niso videli.

Kjer pa sta veselje in navdušenje, obstaja vedno tudi nasprotna plat, to je obžalovanje za zamujenimi priložnostmi. Vsak, ki thrifta , ima na svojem “seznamu stvari, ki jih obžaluje” vsaj eno stvar, ki se je občasno spomni in se sprašuje, kaj mu je takrat bilo. Kot profesionalni prokrastinator jih imam množico. “Seveda se mi je že zgodilo, da sem zamudila dobro priložnost, ne enkrat, ampak neštetokrat,” pravi Marija: “Predolgo sem razmišljala in na koncu ostala brez želenega kosa, kar me je naučilo pomembne lekcije – za stvari, ki si jih resnično želim, je treba ukrepati takoj.”

Lahko se smejete, kolikor hočete, ampak ali sem vam povedala, da lahko iz thriftanja potegnete tudi življenjske lekcije?

Photo: Senja Vild