Margaret Qualley me je spomnila na preprost makeup, ki je idealen tako za v pisarno kot za ven

Sredi 2000-ih je bilo glavno modno vprašanje to, kako kostim za v pisarno z le nekaj potezami spremeniti v styling za večerni dogodek. Moda je bila prevzeta nad to preobrazbo in beauty svet je hitro sledil temu trendu.

Ena drzna poteza črtala za oči ali sprememba odtenka šminke in nenadoma ste bili pripravljeni na koktajle v središču mesta. Toda danes, ko so meje med dnevnim in nočnim videzom veliko bolj zabrisane, lepota vedno bolj stremi k vsestranskosti. Prav to filozofijo uteleša makeup look, ki ga je za igralko Margaret Qualley ustvarila vizažistka Nina Park.

Foto: @ninapark

Vedno me je zanimala tista vrsta lepote, ki ne kriči, ampak šepeta. Margaret Qualley je na premieri filma Honey Don’t! v New Yorku pokazala subtilen, a učinkovit look. Preprost, a premišljen makeup je pravi primer, kako subtilne podrobnosti ustvarijo učinkovit videz, prav tako pa tudi najbolj dramatičen beauty statement.

Vsestranskost je v podrobnostih

Nežna linija rjavega črtala za oči v odtenku espressa, dovolj mehka, da ne deluje ostro, a hkrati dovolj izrazita, da poudari videz, je kombinirana z bleščečim senčilom za veke, ki posnema mokro, skoraj zračno teksturo kože. Ta preprost videz izžareva prefinjenost, a tudi neverjetno lahkotnost. To je tista vrsta makeupa, ki ne zahteva preobrazbe; preprosto deluje, ne glede na to, ali ste na sestanku ob 10h zjutraj ali na večerji ob 10h zvečer.

Bogato oblikovane obrvi in plasti maskare za volumen dajejo očem filmsko izraznost, nežen odmerek rdečila za lica pa obrazu vnese svežino.

Bronzer, nanesen vzdolž nosnega korena in vzdolž linije las, ustvari vtis naravne zagorelosti, ki spominja na poletje in traja vse leto. Ustnice, oblikovane s kombinacijo bronastih in rožnatih tonov, delujejo čutno, a hkrati nepretenciozno, kot da pripadajo vsakdanjemu življenju, ne le rdeči preprogi.

Foto: @ninapark

Posebnost tega videza je njegova univerzalnost. Z lahkoto se prilagodi vsakemu outfitu, subtilne podrobnosti pa poskrbijo za kanček zanimivosti. To je pravi primer, da se ni vedno treba odločati med ekstremnim minimalizmom in popolno teatralnostjo.