Od posod do papirnatih oblek, predstavljamo najbolj vznemirljive eksponate na londonskem bienalu oblikovanja

Ljubitelji oblikovanja ta mesec svojo pozornost usmerjajo v London, kjer se začenja peti oblikovalski bienale. Čeprav gre za mlado manifestacijo, je London Design Biennale že postal nepogrešljiva destinacija za vse oblikovalce in umetnike, saj na oblikovanje ne gleda le z estetskega ali funkcionalnega vidika, temveč kot na sredstvo za razmišljanje, komunikacijo ter politične, družbene in kulturne spremembe. Londonski bienale se je uveljavil kot miselna platforma, stičišče globalnih identitet in različnih kultur.

London Design Biennale 2025 poteka od 5. do 29. junija v Somerset Houseu, kjer bodo predstavljene razstave in instalacije razstavljavcev z vsega sveta. Tema letošnje izdaje je Surface Reflections (Refleksije površin), ki raziskuje, kako kombinacija notranjih izkušenj in zunanjih vplivov rojeva nove ideje. Poleg paviljona bodo v času bienala organizirani tudi performansi in delavnice ter Globalni forum o oblikovanju, ki bo potekal od 10. do 12. junija na King’s Collegeu v Londonu. Na forumu bodo številna predavanja in paneli, med govorci pa bodo ugledna imena iz sveta oblikovanja, kot so umetniški direktor letošnjega bienala Samuel Ross, arhitekt Keng Kuma in Will Gompertz, direktor muzeja Sir John Soane.

V nadaljevanju predstavljamo najbolj vznemirljive paviljone in razstave z letošnjega londonskega bienala.

Japonski paviljon

Japonski paviljon bo zasedel Nelson stopnice v Somerset Houseu, kjer bodo predstavili eksperiment Paper Clouds: Materiality in Empty Space, ki združuje material, glasbo in kostume. Ta paviljon postavlja pod vprašaj trajnost japonskega Washi papirja kot arhitekturnega in modnega materiala. V tem imenu KUMA LAB predstavlja svoj prvi kostum, obleko, ki jo je navdihnil detajl iz japonskega vojaškega oklepa, izdelano iz Washi papirja in okrašeno z Mikimoto biseri. Projekt je bil navdihnjen s Suyari-Gasumi tehniko, ki se uporablja v starih japonskih slikah in knjižnih ilustracijah, in izhaja iz ideje, da ima tudi prazen prostor materialne lastnosti. Japonski paviljon bodo spremljali nastopi mladih glasbenikov.

Courtesy of SEKISUI HOUSE – KUMA LAB

Turški paviljon

Turčija se na londonskem bienalu predstavlja z imerzivno instalacijo Emotional Reflections: The Soul of Seven Horizons. Instalacija v središče pozornosti postavlja čustva in poskuša pritegniti različne čute – vid, sluh in vonj. To senzorično in čustveno izkušnjo navdihujejo istanbulski hribi Yeditepe. Aluminijasto podnožje je postavljeno na plast mlete turške kave, kar prispeva k bogatemu aromatičnemu vonju instalacije. Nad ploščadjo visi petnajst kiparskih oblik oblikovalke Halise Karakaya. Čeprav je statične oblike, se ta instalacija zdi dinamična zaradi zvokov Bosporja – od trajektov in galebov do valov –, ki odmevajo okoli nje, in odzivnega svetlobnega sistema.

Courtesy of London Design Biennale

Kitajski paviljon

V angleščini beseda China ne pomeni le države Kitajske, temveč tudi material, fini porcelan, iz katerega je izdelana posoda. Zato se kitajski paviljon ozira nazaj na odsev svoje civilizacije in poudarja, kaj jo dela posebno ter nosi simbolno moč. Za razstavo stojijo študenti oblikovanja z Univerze za keramiko Jingdezhen, ki porcelan vidijo kot material, ki odraža njihovo kulturo. Vsako delo je odraz tradicije in inovativnosti, ki se združujeta v zanimivih jedeh. Ta posoda je utelešenje vzhodnjaške filozofije “posod kot nosilcev Daoja”, ki izvira iz taoizma in širše vzhodnoazijske tradicije. V njenem središču je ideja, da materialni predmeti, zlasti ročno izdelani, kot so keramične posode, niso le funkcionalni, temveč nosijo tudi duhovno, kulturno in filozofsko vrednost.

Nigerijski paviljon

Nigerijski paviljon predstavlja kritične in refleksivne eseje romanopisca in pesnika Chinue Achebeja, ki piše o umetnosti, kulturi in modernizmu. Paviljon Hopes and Impediments, ki ga je navdihnilo njegovo delo, raziskuje fluidnost identitete, ne kot individualnega konstrukta, temveč kot kolektivnega dogovora, ki ga oblikujejo spomini, zgodovina in skupne izkušnje. Paviljon skozi oblikovanje in pripovedovanje zgodb preizprašuje konvencionalne pripovedi in se sprašuje, kako dediščina in izgube oblikujeta družbo in pomagata pri njenem razvoju. V središču paviljona je občina Lejja, zgodovinsko pomembna skupnost v jugovzhodni Nigeriji, znana po eni najzgodnejših tradicij taljenja železa na svetu. Čeprav je ta tehnološka veščina že zdavnaj izginila iz sodobne uporabe, še vedno obstajajo ekološke in družbene strukture, ki so se razvile okoli nje, paviljon pa raziskuje, kako le-te oblikujejo skupnosti.

Courtesy of London Design Biennale

Malteški paviljon

Malteška razstava URNA s pomočjo analize postopka kremacije, ki je bil na Malti legaliziran leta 2019, postavlja pod vprašaj konvencionalne reprezentacije in spodbuja dialog o smrti, ritualih in spominu. Paviljon postavlja nov proces v odnos do tradicionalnega in postavlja pod vprašaj pomen posmrtnih ritualov. Ekipa arhitektov, oblikovalcev, kustosov in umetniških direktorjev je razvila geometrijsko konstrukcijo velikih, neoznačenih skal, ki se bodo postopoma kopičile. Osrednji element paviljona je kiparska krogla s premerom 1,8 metra, izdelana iz rekonstituiranega apnenca. Umetniki se z uporabo tradicionalnega materiala sklicujejo na zgodovino Malte, ta oblika pa vabi občinstvo k razmišljanju o življenjskih ciklih in obnovi.

Courtesy of London Design Biennale

Katarski paviljon

Umetniška šola VCUarts Qatar zastopa svojo državo na londonskem bienalu s skupinsko razstavo Matter Diplopia. Gre za razstavo, ki jo sestavlja devet projektov, ki so jih ustvarili študenti skupaj s profesorji in alumni. Vsako delo postavlja naravno in grajeno okolje Katarja v dialog ter prikazuje, kako lahko materiali presežejo svoj izvor. Umetniki raziskujejo dinamično izmenjavo in način, kako se materialne in kulturne pripovedi prepletajo v državi, ki se izjemno hitro razvija. Paviljon raziskuje medsebojno delovanje lokalnih in globalnih vplivov ter kulturne dediščine in poudarja njihovo vlogo pri oblikovanju kulture in družbe v Katarju.

Courtesy of London Design Biennale