Sladki parfum, ki smo ga nosile kot najstnice, je moj vonj leta 2025

Če je vanilija dišavna nota generacije Z v letu 2025, je bilo leta 2011 rdeče sadje nedvomno vonj najstnic 90-ih. Govorim kot pripadnica te generacije, ki je velik del žepnine zapravila za Yves Rocher parfume z vonjem robid in si za rojstni dan zaželela nekaj ikoničnih dišav tiste dobe, kot je bila Lolita Lempicka z notami češnje in vijolice.

To je bila klasika poznih 90-ih, tako kot Cacharelov Anais Anais ali Calvin Klein CK One. Srednješolski hodniki so bili polni teh gurmanskih vonjav, tako kot danes dišijo po parfumih Zadig & Voltaire, D&G ali Lancôme. Toda tisto nekaj po čemer je parfum Lolita Lempicka, predstavljen leta 1997 in na novo interpretiran leta 2017 v Mon Premier različici, tako poseben je, da ga mnoge, ki so ga takrat uporabljale, nosijo še danes tudi kot odrasle. Sama ga nekaj let nisem uporabljala, a zdaj, pri 42-ih, sem se vrnila k njemu. Imam tudi nekaj prijateljic, ki so bolj zveste kot jaz, ko gre za parfume, ki jih nikoli ne nehajo uporabljati ali pa jih le izmenjujejo z nekaj drugimi dišavami (vendar jih imajo vedno v mislih).

Ena izmed njih denimo omenja, da je bilo to prvo darilo, ki ji ga je podaril fant, “ko sva bila še mulca” in od takrat naprej se redno vrača k tej dišavi. Pa ne le zaradi lepih spominov, ki jih obuja, ampak tudi zaradi samega vonja in učinka, ki ga povzroči vedno, ko ga nosi: “Kadarkoli bi ga nosila, nisem nikoli ostala neopažena,” mi zaupa, pa tudi zato, ker me kljub sladkemu in intenzivnemu vonju “ne boli glava,” dodaja.

Spomini na mladost

Kot nam zatrjujejo v španski podružnici znamke, so njihovi potrošniki izjemno zvesti, ne samo zaradi zasvojljivega vonja (lahko potrdim, zasvojljiv je, gre za mešanico sladkih in bogatih not, kot so češnja, vanilja in sladki koren, a s pridihom svežine), ampak tudi “zaradi nostalgije po tistem čudovitem obdobju”. Veliko smo govorili o evokativni moči parfuma, a resnica je, da vas lahko vonj v sekundi popelje nazaj v preteklost. Mladost pa je vedno imela svoje čare. “Ta vonj me popelje nazaj v najstniške dni. To je bil parfum, ki so ga nosile moja sestra in njene prijateljice (šest let starejše od mene). Seveda, ko sem bila stara 15 let, sem želela biti kot one, zato sem bila navdušena nad vonjem in sem ga ukradla, kadar koli sem ga lahko. Nekega dne sem odkrila, da ga je imela moja babica (ki je bila vedno v modi) v svoji kopalnici, zato sem šla tja, kadar sem lahko, da bi se nadišavila. Odlično se spominjam njegove embalaže, še posebej razpršila in seveda njegovih sladkih, a prefinjenih not. Ko sem ga nosila, sem se počutila bolj odraslo,” mi je zaupala še ena njegova oboževalka.

Lolita Lempicka in njeno pariško razumevanje parfuma

O tem parfumu je nemogoče govoriti, ne da bi omenili samo Lolito Lempicko, Francozinjo iz Bordeauxa – s pravim imenom Josiane Maryse Pividal -, ki je kot deklica šivala obleke za svoje punčke, v 80-ih letih ustanovila lastno modno znamko, v 90-ih letih pa spremenila dojemanje parfuma in mu dodala zelo pariško prefinjen pridih. Razkrila nam je, da rada odišavi svojo blazino in pižamo ter da je nanos dišave na lase alternativa, ki poskrbi za daljšo obstojnost vonja. “Poleg tega, ko se vam nekdo približa, da bi vas poljubil, začuti opojno dišavo na vas,” nam je zaupala med intervjujem. In dodala zaključek, ki je danes bolj smiseln kot kdaj koli prej: “Mislim, da je škoda ne uporabljati parfuma. Živimo v mestu in vsrkavamo vse njegove vonjave – onesnaženje, dim, hrano … Parfum je zaščita, to so rožnata očala, ki smo si jih izbrali sami.” Ničesar ni treba dodati.

vogue.es