Ljubezen v dobi volitev - ko se nasprotja (ne)privlačijo

Od 6. do 9. junija bodo potekale Evropske volitve. V nekaterih državah so začeli 6. junija, medtem ko bo na Hrvaškem glasovanje jutri, v nedeljo, 9. junija. Evropske volitve so verjetno najmanj spremljane volitve na Hrvaškem in v regiji. Volilna udeležba na evropskih volitvah je bistveno nižja kot na parlamentarnih, razlogov za to je več, morda največji pa je apatija in občutek, da se na teh volitvah ne da narediti ničesar, kar bi se neposredno odrazilo na državljanih Evropske unije ali vsaj Hrvaške. Vem, grozen občutek. Kot nekdo, ki redno voli, si ne morem predstavljati, kako razočaran moraš biti nad sistemom, da ti je – vseeno.

Letos se zdi, kot da se stvari spreminjajo in se mlajše (in najmlajše, šele polnoletne!) generacije zanimajo za politiko, državo, Evropsko unijo, kako deluje in kakšna je vloga Hrvaške v njej. Imamo celo gen Z kandidata za Evropski parlament. Ob opazovanju nenadnega premika zanimanja proti politiki in volitvam sem bila priča neštetim prepirom in celo resnim spopadom med pari prav zaradi vedno bolj različnih svetovnih nazorov. Nisem si mogla kaj, da se ne bi vprašala – ali lahko ljubezen premaga volitve? – če uporabim besednjak Carrie Bradshaw. Ne vem, ali bi lahko presegla diametralno nasprotna politična in družbena stališča in postulate, a želela sem izstopiti iz svojega mikrokozmosa in sem to vprašanje skupaj z vrsto podvprašanj zastavila številnim prijateljem, sodelavcem in celo dvema znancema psihologoma. Razen teh dveh sem od vseh dobila precej podobne odgovore; da nimata težav z drugačnimi mnenji in stališči, dokler ne gre za človekove pravice, ko pa je šlo za pravice za izbiro žensk, so zakoni začeli razpadati. Dobesedno.

Ljubezen je globoko politična. Naša najgloblja revolucija bo prišla, ko bomo spoznali to resnico. – Bell Hooks, Salvation: Black People and Love

In kar hitro sem spoznala, da je eno govoriti v teoriji, drugo pa to življenje živeti v praksi. Eno je teoretizirati o situacijah in možnih scenarijih, tudi če si jih sami predstavljamo, nekaj povsem drugega pa je, ko se te situacije preselijo v naše realno življenje, ko nas neposredno zadevajo, ko se nam zgodijo.

Politična nesoglasja o lokalni samoupravi in ​​komunalnih problemih bodo povzročila prepire in povzdignjene glasove. Nič več. Toda vprašanje pravice do izbire, vprašanje zastopanosti žensk na vodilnih položajih, enakega plačila in dohodka ipd., položaji, ki postavljajo pod vprašaj blaginjo nasprotne strani ali manjšine, ranljive skupine, za katere drugi strani ni vseeno, bo neizogibno nepremostljiva prepreka pri razumevanju, še posebej, če se v prepiru in nesoglasju najde oseba, ki je to izkusila na lastni koži. Gre za resnične deal breakerje. Psihologi na drugi strani poudarjajo, da je ta diametralno nasprotna prepričanja še vedno mogoče premostiti. Da je ljubezen mogoče ohraniti, a da je za to potrebno veliko truda, na obeh straneh. Ampak kako? Če sem jaz ali katera koli druga ženska, oseba, razočarana in ne glede na to, koliko se trudimo, imamo slabše mnenje o partnerju po njegovem političnem outanju (razkritju).

Razumem, da je pomembno, da se izpostavimo nasprotjem, situacijam in mnenjem, ki jih ne delimo, ne podpiramo; tako si razširimo obzorja in morda celo premislimo. V redu, pa poskusimo. Obstaja nekaj nasvetov in trikov, ki jih lahko upoštevate, da bo razmerje trajalo kljub političnim razlikam. Posredujem nasvete psihologinje, morda bodo komu pomagali prebroditi to obdobje napetosti in povzdignjenih tonov, sploh če gre za nesoglasja, ki pa vendarle niso tako velika.

Kako ne pustiti srca na volišču?

Prvo in najpomembnejše: ne razpravljajte o politiki ali volitvah pod vplivom alkohola. Ali pod kakršnim koli vplivom. Razprava zelo hitro postane neprijeten, glasen prepir, kjer nasprotni strani govorita stvari, ki na koncu dneva nimajo nobene zveze več z volitvami ali politiko. Začne se razprostiranje umazanega perila, ki nima nobene zveze ne s politiko ne volitvami. Če imata partnerja v razmerju težave, se je treba tem težavam ustrezno posvetiti, da bi jih rešili. Na ta način se prepad samo še poglablja in prepiru ni konca.

Če partnerju pod nos tlačite določene članke in informacije iz medijev, da bi podprli svoje mnenje in stališča, ne boste prinesli nič dobrega. Če obstaja želja po zdravi razpravi o temi ali problemu, poskusite to storiti v nadzorovanih, umirjenih situacijah po na primer skupnem gledanju novic. Bombardiranje inboxa s članki samo zato, da bi dokazali, da imate prav, bo sčasoma privedlo do odmika. Smisel pogovora je izmenjava mnenj, učenje, širjenje obzorij in celo spreminjanje mnenj, ne pa prepričevanje za vsako ceno.

Posebno nevarna past so teorije zarote. Zagotovo obstajajo partnerji, ki so padli pod vpliv. Ne žalite jih, poskusite razumeti, zakaj se je to zgodilo in vstopite v razpravo z zdravorazumskimi argumenti, podprtimi z dejstvi. Velika verjetnost je, da ne boste spremenili partnerjevega mišljenja, vsaj na začetku ne. Boste pa vnesli zrno dvoma in spodbudo za raziskovanje. In končno, če stvari zaidejo v resnejšo pot nesoglasja ali uidejo izpod nadzora, poiščite strokovni nasvet, partnersko svetovanje je morda najboljša stvar, ki jo lahko naredite za vajin odnos.

A vrnimo se na začetek. Številke so neizprosne. Številne raziskave pravijo isto: trideset odstotkov parov se razide zaradi nasprotujočih si političnih prepričanj. Ob vsem naštetem nisem prepričan, ali bi lahko prebolela, da bi se moj partner odločil voliti na primer skrajno desno stranko Domovinski pokret. Pravzaprav sem prepričana, da ne bi mogla. Kot nobeden od mojih bližnjih prijateljev, sodelavcev in znancev. Predvsem zato, ker gre za nas, ženske in za naše ženske pravice. Najlažje je teoretizirati o čemer koli, tudi o volitvah in takih parih, če le ni osebno.

Ali kako že gre ta meme? We can disagree and still be friends. Yeah bitch, about pizza toppings, not about human rights.