Jugoslovanska grozljivka je bila eden od navdihov pri ustvarjanju novega Nosferatu

Nikoli nisem bila velika oboževalka grozljivk. Vendar pa sem jih kot otrok veliko gledal s prijatelji iz soseske, ker se otroci običajno radi pretvarjajo, da so pogumni, ob gledanju najbolj bizarnih horror dosežkov doslej. Pogledali smo absolutno vse, od Wrong turn in Friday 13.th, do vseh delov Paranormal activity. Šele kasneje, v srednji šoli, sem poskušala grozljivkam dati večji pomen na svoji filmski lestvici in takrat sem pogledala nekaj kultnih grozljivk, kot so Nosferatu, Psycho, The Silence of the Lambs, Carrie in Rosemary’s Baby.. To še vedno ni moj najljubši žanr, nisem uspela vzljubiti namernega povzročanja strahu in nikoli nisem razumela adrenalina, ki izhaja iz tega, na kar prisegajo vsi ljubitelji grozljivk. Ko pa sem izvedela, da bo režiser Robert Eggers posnel sodoben remake slavnega Nosferatuja, sem vedela, da ga bom morala videti.

Nosferatu (1922) IMDB

Tudi režiser Robert Eggers je kot otrok delil moj strah pred grozljivkami in v intervjuju priznal, da v mladosti ni mogel gledati grozljivk, zdaj pa jih sam režira. Kljub strahu so ga privlačile vse temne stvari in užival je v zgodnjih Universal in Hammer grozljivkah. Takrat je videl podobo igralca Maxa Schrecka kot zloglasnega vampirja v Murnauovi nemi klasiki. “V osnovni šoli sem videl sliko Maxa Schrecka kot grofa Orloka v knjigi in znorel,” je Eggers dejal leta 2016. “Na podeželju v New Hampshireu, ki ni bilo spet toliko bogu za nogami, ga je bilo težko najti, zato me je mama odpeljala v nakupovalno središče, da bi naročila VHS kaseto.” Ta obsedenost je Eggersa pripeljala do tega, da je že v srednji šoli produciral gledališko igro Nosferatu, in ko je njegov slavni filmThe Witch postal uspešnica, je dobil priložnost, da posname svoj remake Nosferatu – mislil je, da bo to naslednji film, ki ga bo režiral po The Witch.. Vendar so se stvari medtem spremenile in njegov Nosferatu je luč sveta ugledal šele lani.

Pred nekaj dnevi se je na TikToku pojavil kratek posnetek iz intervjuja, v katerem Robert Eggers govori o filmu Nosferatu z urednikom programa FLC Danom Sullivanom v Lincoln Centru. Med razpravo je omenjen prihajajoči program, ki je predviden za februar in je povezan s filmom Nosferatu. Čeprav so podrobnosti že objavljene, se seznam filmov še vedno oblikuje. Program, z imenom The Conjuring Nosferatu: Robert Eggers Presents, je izbor filmov, ki jih je kuriral Robert Eggers. Ti filmi raziskujejo tematske elemente, ki so na različne načine navdihnili vidike filma Nosferatu. Da ne bi razkrila preveč podrobnosti, je Eggers povedal, da je eden od filmov srbski kultni vampirski film Leptirica (1973) in namignil, kaj lahko občinstvo pričakuje februarja.

Leptirica To je eden tistih filmov, ki jih dolgo nisem smela gledati zaradi govoric, da je to ena najbolj strašljivih grozljivk doslej. Na koncu sem to storil razmeroma pozno, na univerzi, ko smo dobili nalogo pri nekem predmetu, da analiziramo vplivno in kultno delo jugoslovanske kinematografije. Lahko rečem, da mi ni bilo žal, ampak da ogleda zagotovo ne bom več ponavljala. Naj bo to dovolj opisna recenzija za vas.

Za tiste, ki še vedno ne vedo, Leptirica je jugoslovanska grozljivka iz leta 1973, ki jo je režiral in napisal Đorđe Kadijević po kratki zgodbi Milovana Glišića. Glavne vloge igrajo Petar Božović, Mirjana Nikolić, Slobodan Perović, Vasja Stanković in Tanasije Uzunović. Film je bil posnet v vasi Zelinje pri Zvorniku, kjer se še danes nahaja znameniti mlin. Zgodba se odvija v vasi, kjer se mladenič po imenu Strahinja poroči z dekletom po imenu Radojka, ki se izkaže za vampirko. Metulj je pridobil kultni status in zanimanje, saj je bil prva srbska grozljivka, torej eden redkih primerov fantazijskih filmov na področju jugoslovanske kinematografije.

Leptirica (1973), IMDB

Robert Eggers je v intervjuju z Danom Sullivanom dejal: “Ravno sem snemal intervju o tem in vadil izgovarjavo imena režiserja srbsko-jugoslovanskega filma iz 1970-ih z naslovom Leptirica (1973). V srbski folklori, če želite ubiti vampirja, namesto kovinskega uporabite kol gloga – pravzaprav lesen kol – kot je navedeno v transilvanski tradiciji. Ko je vampir postavljen na kol, morate paziti na molje ali metulje, ki pridejo iz krste, ker predstavljajo vampirjevo dušo. Če jih ne ubijete, lahko duša poseduje nekoga drugega in ga spremeni v vampirja. Tega nisem vključil v svoj film, vendar mislim, da je to fascinantno ljudsko verovanje. Film se ukvarja z elementi, ki niso del tipičnih ameriških upodobitev vampirjev. Zanimivo je, da vampir v Leptirici spominja na volkodlaka, kar je v skladu s srbsko folkloro. Orlok pa je videti drugačen od Bela Lugosija, Christopherja Leeja (Drakula iz leta 1958) ali Franka Langella (Drakula iz leta 1979). Ne spominja na volkodlaka, a se razlikuje tudi od drugih upodobitev. V srbski folklori vampirji pijejo kri iz prsi, kar ima svoje korenine v tradiciji, čeprav se v to ne bom globlje spuščala. Edinstveno pri Leptirici je, da v drugih vampirskih filmih nikogar ne skrbi, da bi vampir postal metulj – to je značilno le za njihovo folkloro. Kljub temu, da je naiven film, je preprostost njegove kinematografije precej grozljiva. Ime režiserja je Đorđe Kadijević. Hvala gospodu Kadijeviću”

V programu “Conjuring ‘Nosferatu’: Robert Eggers Presents” si bo občinstvo poleg Leptirice lahko ogledalo tudi druge filme, ki jih je navdihnilo ustvarjanje novega Nosferatuja, kot so:

• „Svengali,” Archie Mayo, 1931, U.S., 16mm, 81m
• „Beauty and the Beast,” Jean Cocteau, 1946, France, 35mm, 96m
• „Great Expectations,” David Lean, 1946, U.K., 118m
• „The Queen of Spades,” Thorold Dickinson, 1949, U.K., 95m
• „Andriesh,” Yakov Bazelyan, Sergei Parajanov, 1954, USSR, 63m
• „The Innocents,” Jack Clayton, 1961, U.K., 100m
• „The Eve of Ivan Kupalo,” Yuri Ilyenko, 1968, USSR, 71m

Vstopnice za“Conjuring ‘Nosferatu’: Robert Eggers Presents” so v prodaji od 17. januarja.