Dobili smo ekskluziven vpogled v snemanja kultnih filmov zahvaljujoč Lauri Gaffin

Štirideset let v Hollywoodu zveni kot resna kariera, skoraj vzporedno življenje. Pa vendar, v mestu, kjer se čas ne meri v letih, temveč v uspešnicah, škandalih in filmih, ki so nas oblikovali in nato razočarali, je to ravno dovolj, da postanete neizbrisen del kulturnega kolektiva, četudi še nikoli niste stali pred kamero. Takole izgleda kariera Laure Gaffin, ženske, ki je tiho ustvarjala svetove, ki so zaznamovali naša otroštva in vsa tista obdobja, za katera smo mislili, da jih imamo pod nadzorom (pa jih nismo).

Povezano: Kostumografinja Bojana Nikitović nam je razkrila, kaj se skriva za kostumi največjih filmskih uspešnic

Ko danes razmišljam o filmih, ob katerih sem odraščala, od ledenih, klavstrofobičnih sličic Farga do neonsko-pop kaosa Charlie’s Angels, se zavedam, da sem pravzaprav odraščala v njenih scenografijah. Takrat mi ni prišlo na misel, da mora nekdo odločati, kako bo zgledala vsaka zasnežena cesta, vsak nor angelski gadget, vsak nagib stola v pisarni zlobneža. Danes, ko vem, koliko ustvarjalnega kaosa in mikroodločitev se skriva za enim samim kadrom, se mi zdi še bolj fascinantno, kako je Gaffin uspelo ostati skoraj nevidna, a hkrati ključnega pomena.

Povezano: Ekskluzivno za Vogue Adria kostumografka hit serije Sram odpira vrata omar glavnih junakov

In kdo pravzaprav je Lauri Gaffin? Ženska, katere uradni opis je “dekoraterka scenografije”, v resnici pa bi to lahko imenovali “oblikovanje svetov, ki postanejo del našega čustvenega arhiva”. Poleg tega je leta potihoma fotografirala vse, česar filmi nikoli ne pokažejo, trenutki med dvema ploskanjema lopute, igralci, ki se smejijo, ko se kamera ustavi, tehniki, ki popravljajo Mars sredi puščave Mojave. Vse to je zdaj zbrano v knjigi Moving Still: A Cinematic Life Frame-by-Frame , ki je bila predstavljena med Paris Photo.

Skozi fotografije v tej knjigi skačemo iz ledenih ravnic Farga v lepljiva močvirja Louisiane, v marsovske pokrajine kalifornijske puščave. Vstopimo v organiziran kaos na prizoriščih filma The Pursuit of Happyness, utihnemo pred nadzorovano norostjo Iron Mana in v trenutku stojimo tik ob posadki, sklonjeni nad potopljenim letalom v filmu Six Days, Seven Nights , kot da bomo morali sami podati zavarovalniško izjavo.

Kar Gaffin počne, je presenetljivo intimno. Ne intimno kot “poglejmo si igralce brez ličil”, ampak intimno kot v smislu, kdo v resnici stoji za zgodbami, ki jih požiramo. Režiserji, scenografi, igralci, kostumografi, ljudje, ki delajo 16 ur na dan, da lahko za dve uri pozabimo na realnost.

V knjigi so zabeležene tudi povsem bizarne podrobnosti, na primer ogromen reptilski nezemljan iz filma Evolution, ki je med posnetki ostal na tleh, kot da bi bil zmečkan dežni plašč. Ali stilizirana, skoraj “preveč sijoča” estetika Charlie’s Angels, ki se zdi, da živi le od adrenalina in bleščila za ustnice. Vendar Moving Still ni le filmski artefakt. Gaffin piše tudi o svoji osebni zgodbi: skrbi za starše, zapletenih odnosih, čustvenem bremenu dela v panogi, ki se kljub vsem oskarjem in nagradam ne šali z roki ali pričakovanji.

Gaffinu navsezadnje uspe tisto, kar le redkim uspe: združiti spektakel in nežnost. Da nam pokaže svetove, ki smo jih videli na zaslonih, pa tudi svet za njimi: ranljiv, ustvarjalen, nor, kaotičen, lep. To je knjiga o tem, kakšno je življenje v zakulisju in kako lahko tudi tam najdemo drugo vrsto umetnosti.